VSE O NEGI
NA SPLOŠNO O NEGI
Nega je zelo pomemben del skrbi za morskega prašička, saj z njo skrbimo za boljše počutje in izgled živalice. Nego lahko izvajamo rutinsko ali po potrebi, pomembno pa je, da živali ne zanemarjamo. Poleg redne nege je ključno tudi ohranjanje čistega nastilja v kletki, saj se tako živali manj zamažejo, kar pomeni, da je nega potrebna redkeje. To je koristno z vidika prihranka časa, saj lahko več časa namenimo crkljanju.
Po drugi strani pa je nega za žival lahko stresna, zato je pomembno, da je ne izvajamo predolgo ali prepogosto.
STRIŽENJE KREMPLJEV
Krempelj morskega prašička je sestavljen iz živega in mrtvega dela. Ko krempelj raste, se mrtvi del podaljšuje. Mrtvi del je tisti, ki ga strižemo, nikakor pa ne smemo striži živega dela, saj je to zelo boleče in povzroči krvavenje. Poleg tega lahko deformiramo noht, zaradi česar ne bo več normalno rastel. Oblika kremplja je podobna kot pri psih in mačkah, vsekakor pa ne kot pri ljudeh.
Striženje krempljev v naši vzreji izvajamo po potrebi. Nekateri spletni viri navajajo, da je potrebno kremplje striči vsak mesec ali na dva meseca. V resnici pa, če jim kremplji ne zrastejo v tem času, ni potrebe, da bi žival obremenjevali s striženjem.
Veliko je odvisno od vrste in oblike nastilja. Nekatere vrste nastilja zelo dobro obrabljajo kremplje, zato striženje praktično ni potrebno. Druge vrste nastilja pa slabo obrabljajo kremplje, zaradi česar je striženje potrebno pogosteje. Na hitrost rasti krempljev vplivata tudi genetika in prehrana.
Pri nas rutinsko strižemo kremplje dvakrat letno. Takrat opravimo tudi “sistematski pregled”. Če je pri katerem posamezniku potrebno pogostejše striženje, to seveda opravimo prej.
Prav tako mladičem in mladim živalim do približno 6. meseca starosti ni potrebno striži krempljev. Verjetno vsa hranila vgradijo v telo med rastjo, zato jim kremplji ne zrastejo predolgi.
Normalno je, da bodo imeli neko dolžino kremplja, ni pa priporočljivo krempljev rezati prekratko, v živo. Bolje je pustiti 1–2 mm dolg “mrtev” del kremplja, kot pa tvegati, da jih ranimo.
Če se krempljev ne striže in ti postanejo predolgi, se pogosto zavihajo nazaj proti stopalu ter začnejo rasti v kožo, kar je za žival zelo boleče. Poleg tega lahko predolgi kremplji povzročijo različne deformacije tačk, saj živali silijo v napačno stojo, kar povzroča dodatne bolečine.
Ko krempelj odstrižemo, moramo paziti, da to storimo pod pravilnim kotom. Ne odstrižemo ga pravokotno, temveč poskušamo ujeti naravni kot, ki ga je imel prej. Če krempelj ni pravilno odstrižen, se ne more več sam obrabljati, zato bo striženje potrebno pogosteje.
Pomembno je tudi, da žival pravilno fiksiramo, da se ne more poškodovati, saj je to opravilo zanje stresno. Najbolje je, da jo ovijemo v brisačo ali pa da nam pri fiksiranju nekdo pomaga.
Krempelj lahko odstrižemo z navadnimi človeškimi škarjicami za nohte, lahko pa kupimo posebne škarjice za kremplje v trgovinah za male živali.
ČESANJE IN STRIŽENJE
Pri kratkodlakih in golih morskih prašičkih česanje ni potrebno. Goli tako ali tako nimajo dlak, kratkodlaki pa znajo svojo dlako zelo lepo negovati že sami.
V obdobju menjave dlake je pri kratkodlakih že dovolj, da jih obrišemo z vlažno krpo, saj se bodo vse odpadle dlake prijele za krpo.
Pri dolgodlakih je zgodba nekoliko drugačna. Na prvi pogled se morda zdi, da je nega dolgodlakega prašička vsakodnevna in izredno naporna, vendar to ni nujno res. Če imajo primeren nastilj, ki se ne zapleta v dlako, in je nastilj suh (da dlaka ni zmočena in umazana), njihova nega ni bistveno zahtevnejša od nege kratkodlakih.
Dlaka do določene dolžine se zelo malo zapleta in vozla, saj ima strukturo podobno našim lasem, medtem ko imajo kunci bolj fine dlake, ki se hitreje vozlajo. Zato je česanje potrebno približno enkrat na teden oziroma po potrebi. Česanje lahko opravite med crkljanjem, saj v njem zelo uživajo. Izjema so primeri, ko imajo v dlaki vozle — takrat jih česanje boli, zato je najprej treba odstraniti vozle.
Ko dlaka toliko zraste, da preraste zadnjico, priporočamo, da se dlako tam okoli prikrajša. Ta del se namreč najhitreje zapacka, kar lahko čez čas povzroči nastanek velike kepe.
Če želite imeti morskega prašička z izjemno dolgo dlako, postane nega bolj zahtevna. Daljša kot je dlaka, prej se umaže in zavozla. Dokler dlaka ne preseže dolžine tal, je z njo razmeroma malo dela.
Dlaka raste nekoliko hitreje kot človeški lasje. Če želite ohranjati določeno dolžino dlake, je potrebno striženje približno na 1–2 meseca. Lahko pa strižete po potrebi, ko se dlaka začne preveč vozlati. Pri dolgodlakih morskih prašičkih imate tudi možnost, da jih postrižete čisto na kratko, na “fanta”.
Dolgodlaki morski prašički omogočajo večjo izbiro in možnosti pričesk, medtem ko pri kratkodlakih te možnosti ni.
Krempelj lahko odstrižemo z navadnimi človeškimi škarjicami za nohte, lahko pa kupimo posebne škarjice za kremplje v trgovinah za male živali.
KOPANJE
Kopanje se načeloma odsvetuje, razen v naslednjih primerih:
Kadar gre za zdravljenje: Če morski prašiček dobi glivično obolenje, se ga lahko skopa na 2–3 dni v raztopini Imaverola, razredčenega z vodo. Kopanje se ponavlja, dokler ni vidno izboljšanje.
Kadar je morski prašiček vidno umazan: Umazan morski prašiček je najpogosteje posledica umazanega ali neprimernega nastilja. V tem primeru je najprej potrebno odstraniti vzrok, nato pa “zdraviti” posledico. Če je nastilj primeren in čist, se morski prašički načeloma sami umijejo in negujejo z lizanjem ter uporabo žlez.
Priprave na razstave: Ko se približujejo razstave, rejci pogosto okopajo svoje živali, saj voda in šampon naredita dlako posebno mehko ter odstranita umazanijo, ki je naravno prisotna na telesu živali. Ker so razstave običajno le enkrat na leto, kopanje za te namene ni prepogosto.
Nega dlake dolgodlakih živali: Dolgodlaki morski prašički z zelo dolgo dlako (ko jo pustimo, da zraste res dolga) zahtevajo več nege kot sicer. Dolga dlaka pobira umazanijo, urin in manjše delce, zato je kopanje takšnih živali skoraj nujno opravilo, če želimo dlako ohraniti dolgo in čisto. Rejci, ki se ukvarjajo z vzrejo za razstave, dolgodlake živali pogosto povijajo v čopke, zavite v prtičke, da dlako ohranijo čisto, kar zmanjša potrebo po kopanju.
Rutinsko kopanje, kot se kopamo ljudje, pa se odsvetuje, saj je njihova koža precej občutljiva, kar lahko povzroči nelagodje in draženje.
Pri golih morskih prašičkih dlako oziroma kožo negujemo z nežnim vtiranjem olja. Zaradi pomanjkanja dlake je njihova koža bolj dovzetna za okoljske vplive, z oljem pa jo ohranimo prožno in svetlečo. Če pri tem uporabimo bombažne blazinice, lahko hkrati odstranimo prisotno umazanijo, ne da bi pri tem škodovali živali.
CEPLJENJA IN VETERINARSKI PREGLEDI
Za morske prašičke ni razpisano nobeno obvezno cepljenje, čipiranje ali pregledi, kot je to obvezno pri psih in mačkah. V Sloveniji tudi ni registriranih cepiv za njihove bolezni. Pregled pri veterinarju je vaša osebna odločitev, če želite dodatno potrdilo, da je žival zares zdrava. Če pa žival zboli, priporočamo obisk veterinarja čim prej, saj morski prašički bolezenske znake zelo dobro skrivajo. Ko opazimo, da nekaj ni v redu, je lahko že prepozno, če pa še odlašamo, bo zagotovo prepozno.
Tudi za prečkanje mej znotraj EU ne potrebujete nobenih dokumentov. Mejo lahko z morskim prašičkom brez skrbi prečkate, dokler se gibate znotraj EU.
