Menu
Login
Kako pa ti to

Category: Živali

DOMOV Živali

Kategorija: Živali

1

Zlati ali ruski hrček – kateri je bolj primeren za otroke?

Apr 01 2026
Posted by
Categories: O hrčkih

Izbira prvega hrčka za otroka pogosto odpira vprašanje, ali izbrati zlatega ali ruskega hrčka. Na spletu najdemo veliko splošnih opisov, vendar je pomembno razumeti, da so to le okvirne smernice, vsak hrček ima svoj značaj.

V nadaljevanju so predstavljene ključne razlike, skupaj z realnimi opažanji iz prakse.

Velikost in rokovanje
Zlati hrčki so večji, zato jih je nečeloma lažje prijeti in držati. To je še posebej pomembno pri otrocih, ki se šele učijo pravilnega rokovanja z živalmi.

Ruski hrčki so precej manjši in zahtevajo več občutka pri rokovanju.

Hitrost in gibanje
Pogosto se navaja, da so ruski hrčki bistveno hitrejši od zlatih. V praksi to ne drži povsem.

Zlati hrčki niso “leni velikani”, so prav tako hitri, gibčni in zelo spretni, ko želijo pobegniti. Razlika je predvsem v tem, da so ruski manjši in jih je težje nadzorovati, ker se bojimo njihove krhkosti.

Nagnjenost k ugrizom
Pomemben, a pogosto spregledan vidik je grizenje.

Po praktičnih izkušnjah so zlati hrčki pogosteje nagnjeni k ugrizom. Seveda so lahko zelo prijazni, pomembna je pravilna socializacija, vendar se pri njih pogosteje pojavi obrambno ali opozorilno grizenje.

Ruski hrčki praviloma grizejo manj pogosto. Tudi pri njih so možne izjeme, vendar so ugrizi v povprečju precej redkejši.

Temperament in vedenje
Zlati hrčki so pogosto zelo aktivni, raziskovalni in tudi bolj nagnjeni k pobegom ter grizenju kletke.

Ruski hrčki so lahko bolj umirjeni pri opazovanju, radovedni in pogosto manj destruktivni v okolju, torej manj grizejo in uničujejo opremo v kletki.

Rokovanje in pričakovanja
Pri izbiri hrčka je pomembno razmisliti, kaj od živali pričakujemo.

Če želimo veliko rokovanja, je velikost zlatega hrčka lahko prednost.
Če pa gledamo splošno vedenje, mirnost in manjšo verjetnost ugrizov, so lahko ruski hrčki zelo prijetna izbira.

Zaključek

  • Zlati hrčki so večji, vendar pogosto bolj nagnjeni k ugrizom.

  • Ruski hrčki niso bistveno hitrejši, kot se pogosto navaja, so pa manjši in praviloma manj grizejo.

Ti dve vrsti sta super manj zahtevni in zanimivi živali, ki radi raziskujejo in se premikajo, kar otrokom nudi veliko priložnosti za opazovanje in učenje. Če pa želite žival, ki bi uživala v crkljanju, hrček ni najboljša izbira.

Najpomembneje je, da se zavedamo razlik, hkrati pa razumemo, da je vsak hrček individuum.

Read More 0

PASME KUNCEV

Okt 28 2025
Posted by
Categories: O kuncih

Ko govorimo o pasmah kuncev, hitro opazimo, da se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki telesa in značilnostih kožuha. Da lažje razumemo to raznolikost, pasme kuncev v grobem delimo na dve glavni kategoriji: glede na velikost in glede na kožuh.

Glede na velikost ločimo:

  • velike pasme (nad 5,5kg),

  • srednje pasme (3,25-5,5 kg),

  • male pasme (2,5-3,25 kg) ter

  • pritlikave pasme (do 2kg).

Druga pomembna delitev je glede na kožuh. Tu razlikujemo:

  • normalnodlake pasme (običajna dolžina) ter

  • pasme s specifičnim kožuhom.

Pasma s specifičnim kožuhom pa delimo še na:

  • kratkodlake (reksi),

  • dolgodlake (levjeglavi, lisičar, angora) in

  • satin pasme, ki so prepoznavne po svojem značilnem sijočem in svilnatem kožuhu.

 
Ker skupno poznamo več kot 50 različnih pasem kuncev, se bom v nadaljevanju osredotočila predvsem na tiste pasme, ki jih vzrejamo pri nas.

Za začetnika vseh pritlikavih pasem velja hermelin, ki je prva izvorna pasma. Iz nje so s časom in selekcijami nastale vse druge pritlikave pasme kuncev, kot jih poznamo danes. Hermelin je tako temelj celotne zgodovine razvoja pritlikavih kuncev.

Začetek vzreje pritlikavih pasem kuncev sega v konec 19. stoletja v Anglijo, kjer so rejci s premišljenim in načrtnim selekcioniranjem začeli zmanjševati velikost obstoječih pasem kuncev. V začetku 20. stoletja je bila ta selekcionirana pasma pripeljana tudi v Nemčijo, kjer se je nadaljevala dokončna selekcija in opritlikovanje. Telo kuncev je postajalo vse manjše in bolj zbito, uhlji krajši, glava pa izrazito zaobljena. Zaradi svoje prikupne, okrogle oblike in nežnega značaja so kmalu postali priljubljeni hišni ljubljenčki, kar je njihovo vzrejo še dodatno razširilo in spodbudilo.

HERMELIN

Hermelin je izvorna pritlikava pasma kuncev, prepoznavna po kompaktnem, zaobljenem telesu in nežnem videzu. Idealna teža odrasle živali je 1,0–1,3 kg. Telo je kratko in čvrsto, glava okrogla, z majhnimi, pokončnimi ušesi, ki pri razstavnih živalih ne presegajo 7 cm.

Hermelin je vedno bele barve, razlikuje pa se lahko barva oči:

  • modra ali

  • rdeča.

Zaradi svoje velikosti in prijaznega značaja je hermelin priljubljen tako kot hišni ljubljenček kot tudi v razstavni vzreji.

S časom se je med rejci in ljubitelji pokazala želja po majhnih kuncih različnih barv, ne le v beli različici, kot jo ima hermelin. Zato so hermeline začeli načrtno pariti s kunci v različnih barvnih različicah. Tako je nastala pasma, ki jo v evropskem standardu poznamo pod imenom obarvani pritlikavec.

Ker so se pri razvoju in selekciji te pasme močno uveljavili nizozemski rejci (sami začetki izhajajo od tam), se v angleško govorečem svetu ta ista pasma imenuje Netherland Dwarf. Google to poimenovanje pogosto dobesedno prevede kot nizozemski pritlikavi kunec, kar lahko povzroči nekaj zmede.

Čeprav se evropski in angleški standard nekoliko razlikujeta, predvsem v ocenjevanju telesne oblike na razstavah, pa gre v osnovi za isto pasmo – za barvno različico hermelina, ki je postala ena najbolj priljubljenih pritlikavih pasem na svetu.

OBARVANI PRITLIKAVEC (NETHERLAND DWARF)

Obarvani pritlikavec je pritlikava pasma, razvita iz hermelina, z idealno težo 1,0–1,3 kg. Telo je kratko in zaobljeno, glava polna in okrogla, ušesa kratka in pokončna (do približno 7 cm), podobno kot pri hermelinu.

Razlikuje se predvsem po barvi kožuha. Dovoljene so vse barve, razen bele (ta pripada hermelinu) in lisaste (pripadajo pritlikavemu liscu). Tako danes poznamo več kot 50 različnih barvnih različic obarvanih pritlikavcev.

PRITLIKAVI LISEC

Pritlikavi lisec je pritlikava pasma, razvita z opritlikovanjem liscev, z idealno težo 1,4–1,65 kg. Telo je kratko in zaobljeno, glava polna in okrogla, ušesa kratka in pokončna (do približno 8 cm).

 Dovoljene so modro- črno – havana-bela in tribarvna.

Za pritlikave lisce je značilen vzorec metuljčka na gobčku, očalc in pike na ličnicah, črte po hrbtu in pik na vsaki strani bokov. 

LEVJEGLAVI KUNEC (LIONHEAD RABBIT)

Levjeglavi kunci so posebna pasma, znana po svoji značilni grivi okoli glave in na vsaki strani bokov. Ločimo dve različici: z enojnim genom in z dvojnim genom. Pri kuncih z dvojnim genom je dlaka bolj gosta in puhasta, medtem ko imajo posamezniki z enojnim genom redkejšo grivo.

Pasma je nastala zaradi interesa po majhnih, prikupnih in puhastih kunčkih, pri čemer je bil poudarek na ohranjanju kompaktne velikosti in izrazitega, privlačnega videza. Dlaka je vedno osredotočena okoli glave, kjer tvori grivo, ter na bokih, kar daje kunčkom značilen puhast in prisrčen izgled.

PRITLIKAVI REKS

Pritlikavi reksi so kompaktni kunci, ki običajno zrastejo med 1,2 in 1,4 kg. Gre za homozigote za recesivni reks gen, kar se odraža v dolžini dlake, ki znaša približno 1,4–1,7 mm. Mladiči so lahko rahlo skodrani, pri odraslih živalih pa se razvije žametno enakomerna, kratka dlaka.

Nega dlake pri pritlikavih reksih je enaka kot pri drugih kratkodlakih pasmah. Vendar so zaradi krajše dlake nekoliko bolj nagnjeni k petnim žuljem. To lahko preprečimo z uporabo ustrezne podlage in rednim čiščenjem nastilja, kar zagotavlja zdravo in urejeno dlako.

Ovnči so kunci z visečimi ušesi, genotip, ki ga v naravi ne najdemo. Vzreja se je začela na Nizozemskem, kjer je gojitelj 12 let selekcioniral živali in s premišljenim izborom razvil to pasmo. Za dosego manjših velikosti je ovnče paril z obarvanimi pritlikavci, kar je privedlo do razvoja kompaktnih in raznobarvnih posameznikov, značilnih za to pasmo.

PRITLIKAVI OVNAČ (MINIATURE LOP)

Ovnči so posebna pasma kuncev, prepoznana po visečih ušesih, močni glavi in odsotnosti podbradka. Gre za kompaktne živali s kratko, gosto dlako in izrazitim, prijetnim videzom. Tehtajo običajno med 1,5 in 1,8 kg, najvišja dovoljena teža pa je 2 kg.

Posebnost ovnačev je njihov izredno miren in crkljiv karakter, zaradi katerega so priljubljeni kot družinski ljubljenčki. Ta mirnost pa hkrati predstavlja izziv za rejce, saj je parjenje pogosto zahtevno.

 

LEVJEGLAVI PRITLIKAVI OVNAČ (LIONHEAD MINIATURE LOP)

Pasma v razvoju, še ni priznana v europskem standardu. Gre za pritlikave ovnače, ki imajo dominanten gen za grivo. Gen, ki je identičen, tistemu pri levjeglavih kuncih. Torej to so pritlikavi ovnači, ki imajo še grivo. Lahko imajo enojni ali dvojni gen za grivo (na sliki ima enojni).

Vsa ostala določila so enaka kot pri pritlikavih ovnačih.

GEN ZA PRITLIKAVOST

False dwarf je pritlikav, majhen kunec, ki nima gena za pritlikavost. Za take kunce so značilna daljša ušesa in malenkost višja teža.

True dwarf je pritlikavi kunec, ki nosi gen za pritlikavost. Takšni kunčki so dodatno manjši, predvsem pa imajo krajša ušesa in celoten izgled je bolj “cute”. Praktično vse razstavne živali imajo ta gen.

Peanut lahko nastane, če parimo dva true dwarf kunca in mladiček podeduje gen za pritlikavost od obeh staršev. Takšni mladički se običajno skotijo približno polovico manjši, pogosto so mrtvi že ob kotitvi ali poginejo v roku 10 dni, saj telo ni sposobno proizvesti dovolj rastnega hormona za normalen razvoj in rast.

Da se peanut mladičev izognemo vedno parimo false in true dwarfa (etično!). Možnost, da dobimo true dwarfa je enaka kot pri parjenju dveh true dwarov, s tem da pri tej kombinaciji ne dobimo peanut. Torej gen za pritlikavost je dominanten in vsak kunec, ki ga ima ga izrazi. Probleme prične delati samo v primeru, da mladič podeduje od obeh staršev ta gen. True dwarfs, torej kunci z enim genom, so normalno zdravi.

Pritlikavi ovnači gena za pritlikavost nimajo. Pasma holland lop ta gen ima, ampak te pasme še nisem zasledila v europi.

 

GEN ZA GRIVO

Prav tako pri levjeglavih kuncih ločimo tri fenotipe:

kunec z dvojnim genom za grivo: takšni kunci imajo gosto, dlako okrog glave in po strani bokov. Dlaka je dolga, ampak ne raste neprestano, kot pri angorah. Pri tem fenotipu daljša dlaka nikoli ne izgine, ampak ostane skozi celo življenje. Zahtevajo malo več nege, kot kratkodlaki, ker se jim lahko naredijo vozli med daljšo dlako. Ampak dela z nego je neprimerljivo manj, kot z angora kunci.

kunec z enojnim genom za grivo: redkejše dlake okrog ušes in bokov. Kot mladiči imajo grivo dokaj gosto, v odrasli dobi pa običajno v veliki meri odpade in “izgine”

kunec brez gena za grivo: kratkodlak, brez daljših dlak. Če parimo dva taka kunca, nikoli ne bomo dobili mladiča z grivo.

Read More 0

Bonding

Jun 30 2025
Posted by
Categories: O kuncih

Povezovanje kuncev – kako poteka in kdaj je potrebno

Če že imate enega kunca in mu želite dodati družbo, je zelo pomembno, da se postopka povezovanja (bonding) lotite pravilno. Kunci so teritorialne živali in nenadna prisotnost neznanega kunca lahko povzroči stres, pretepe ali celo resne poškodbe. Zato jih nikoli ne smemo kar takoj dati skupaj v isti prostor.

 

Kdaj bonding ni potreben?

Če hkrati vzamete dva mladička, ki se poznata, potem bonding ni potreben, saj imata skupen vonj. V tem primeru lahko takoj živita skupaj, a vseeno se priporoča kastrirati oz. sterilizirati, ko dosežeta spolno zrelost (običajno pri 3–6 mesecih), da preprečimo spolno obnašanje in/ali neželene mladiče.

Kdaj bonding je potreben?

Če imate doma že enega kunca in želite dodati drugega (ne glede na spol ali starost), je vedno potreben postopek povezovanja, ki poteka postopoma na nevtralnem ozemlju, kjer noben od kuncev nima “svojega teritorija”.

Postopek vključuje:

  • Ločeno bivanje obeh kuncev v začetku, tako da se lahko vohata in vidita, a se ne dotikata.

  • Kratka srečanja na nevtralnem ozemlju (kopalnica, neznana soba, prazna škatla ipd.) oz. odvisno katere spole združujemo, bolj natančno piše malo nižje,

  • Postopno podaljševanje srečanj, opazovanje telesnega jezika.

  • Ko se kunca začneta negovati in poležavati skupaj, ju lahko postopno združimo v skupni prostor.

Postopek lahko traja nekaj dni do nekaj tednov, odvisno od značajev, starosti in kombinacije spolov kuncev. V tem času vedno spremljamo, da ne pride do hudega pretepanja.

 

Če imate doma samčka

  •  Najlažja kombinacija: Dodajanje samičke (lahko mladička ali odrasle). To je najbolj naravna in stabilna kombinacija.
  • Samčki samičko običajno brez večjih težav in konfliktov sprejmejo.

Pomembno: Samček naj bo kastriran, sicer bo samičko ves čas naskakoval, kar je stresno za oba. Prisotnost samičke pri nekastriranem samčku povzroči tudi pretirano markiranje z urinom.

Sterilizacija samičke je prav tako priporočljiva, saj se lahko v času gonitve začne naskakovati samčka ali se do njega vede agresivno, če ta (zaradi kastracije) “ne opravi svojega dela”. 

  • Dodajanje drugega samčka:
    Dodamo lahko mladega samčka (mladička) k odraslemu samčku, vendar mora biti mladiček čim mlajši. Mladiči še dišijo po mamici in jih odrasli samčki običajno dobro sprejmejo.

Pomembno: Odraslega samčka je priporočljivo kastrirati vsaj 4–6 tednov pred začetkom povezovanja, da se hormoni umirijo. V nasprotnem primeru bo starejši neprestano naskakoval mladička, ne nujno iz agresije, temveč zaradi spolnega nagona, kar je za oba zelo stresno. Za dolgoročni uspeh in razumevanje takšnega para, pa je potrebno oba samčka kastrirati.

  • Dodajanje odraslega samčka k odraslemu samčki: se običajno ne ujameta dobro, takšno kombinacijo odsvetujem.

 

Če imate doma samičko

Čeprav samičke pogosto povezujemo z nežnostjo, so lahko zelo teritorijalne, predvsem do drugih samičk ali mladičev.

  • Najlažja kombinacija: Dodajanje odraslega kastriranega samčka.
    Samičke odrasle samčke običajno hitro sprejmejo, pogosto se jim same podredijo, kar omogoča hitrejše in bolj mirno povezovanje.

Postopek za najlažji bonding: Samčka najprej nastanimo v ločeno kletko, da se ta navzame njegovega vonja. Po nekaj dneh v isto kletko dodamo samičko. Opazujemo reakcije, pri tej kombinaciji se par pogosto hitro poveže.

V naravi pri parjenju vedno dodajamo samičko k samčku, ne obratno. Ta naravna dinamika deluje tudi pri povezovanju.

Če je samička zelo dominantna ali če dodate mladega samčka, lahko postane do njega groba in povezovanje traja dlje.

  • Dodajanje samičke: dve samički se lahko ujameta, ampak traja dlje časa kot združevanje samčka + samičke ali samčka + samčka mladička. Mlajši kot sta obe samički, lažje in hitreje se povežeta. Dodajanje odrasle samičke k drugi odrasli je možno, a je potreben čas, nevtralno okolje in veliko potrpežljivosti.

 

O značaju in bondingu

Uspešnost povezovanja (bondinga) ni odvisna le od spola, starosti in sterilizacije/kastracije, ampak tudi od posameznega značaja kuncev. Tako kot pri ljudeh, vsi karakterji ne gredo skupaj: nekateri kunci so bolj dominantni, drugi bolj plašni ali občutljivi in se preprosto ne ujemajo z vsakim partnerjem.

Zato je vedno dobro imeti v mislih, da bonding zahteva čas, potrpežljivost in opazovanje, včasih tudi več poskusov ali iskanje bolj kompatibilnega partnerja.

Največja verjetnost za trajno vez brez kasnejših konfliktov je, če hkrati kupite ali posvojite dva mladička iz istega legla ali vsaj od istega rejca. Med njima se naravno vzpostavi vez že v zgodnjem obdobju, ko še nimata izraženih teritorijalnih vedenj in hormonskih vplivov.

Z ustrezno kastracijo/sterilizacijo ob pravem času bo takšen par najverjetneje ostal povezan celo življenje.

POVZETEK

Bonding mladičev: ne glede na kombinacijo spolov se izvede na nevtralnem okolju, počasi, mlajši kot so mladiči in manj kot so dominantni, hitreje se bo par povezal.

Bonding odraslih: dveh odraslih samcev se odsvetuje združevat, saj je možnost za uspeh najmanjša, dve odrasle samici je možno združevati, ampak zahteva potrpežljivost in čas. Odrasel par (samca in samico) se združuje brez problemov, vedno se doda samico k samcu. Za preprečitev nezaželenih mladičev in bolj umirjeno sobivanje, obvezna kastracija in sterilizacija obeh. 

Bonding odraslega samca + mladič: samec zelo lepo sprejme mladička neglede na spol. Proces običajno traja zelo kratek čas. Priporočljivo je, da je samec kastriran pred spoznavanjem z mladičem. Za dolgoročen uspeh in razumevanje potrebna kastracija in sterilizacija

Bonding odrasla samica + mladič: odrasle samice so običajno precej teritorjalne, mladiči pa krhki in nežni. Takšno združevanje zahteva več previdnosti in potrpljenja, ko pa je vez enkrat ustvarjena, redko prihaja do konfliktov.

Read More 0

KASTRACIJA/STERILIZACIJA

Jun 26 2025
Posted by
Categories: O kuncih

Zakaj je kastracija ali sterilizacija kuncev pomembna?

Koraki k zdravemu, mirnemu in dolgemu življenju.

Kastracija (pri samčkih) in sterilizacija (pri samičkah) sta kirurška posega, s katerima se odstranijo reproduktivni organi. Čeprav se zdita invazivna, imata številne prednosti za zdravje, vedenje in splošno dobrobit kuncev, ne glede na to, ali žival živi sama ali v paru.

Spodaj so predstavljene ključne koristi teh posegov.

Preprečevanje neželenega razmnoževanja

Kunci spolno dozorijo zelo zgodaj, samička, ki sobiva z samčkom, lahko skoti tudi večkrat letno (bolj natančno vsak mesec), mladiči pa so pogosto nezaželeni ali končajo v neprimernih razmerah.

Sterilizacija in kastracija sta edini zanesljivi metodi preprečevanja razmnoževanja.


VENDAR POZOR! samček je po kastraciji lahko ploden še 6 tednov.

Mirnejše in prijaznejše vedenje

Hormoni močno vplivajo na vedenje kuncev. Ob vstopu v puberteto se lahko začnejo kazati:

  • naskakovanje (tudi predmetov, čevljev, drugih kuncev),

  • označevanje s sečem in vonjem,

  • teritorialna agresija,

  • prepiri med kunci, ki so se prej dobro razumeli.


Po posegu večina teh vedenj izgine ali se močno umiri. Kunci ostanejo igrivi in radovedni, vendar brez napadalnosti in stresa, ki ga povzročajo spolni hormoni.

Lepši in bolj usklajen odnos med kunci

Kastrirani/sterilizirani kunci se lažje povežejo in so bolj strpni drug do drugega.
– Najbolj harmonični pari so običajno kastriran samček + sterilizirana samička.
– Tudi dve samički ali dva samčka lahko lepo sobivata, če so živali sterilizirane,

Poseg tako povečuje možnosti za uspešno sobivanje kuncev v paru ali skupini.

Zdravstvena preventiva, zlasti pri samičkah

Ena najpomembnejših, a pogosto prezrtih prednosti sterilizacije so zdravstvene koristi, predvsem pri samicah:

  • Rak maternice prizadene do 80 % nekastiranih samičk po 4. letu starosti. Je smrtonosen, če se ne odkrije pravočasno.

  • Tudi ciste na jajčnikih, vnetja maternice in tumorji mlečnih žlez so pogostejši pri nekastiranih živalih.

  • Pri samcih pa se zmanjšajo tveganja za raka testisov, poškodbe zaradi prepirov in stresno paritveno vedenje.

S posegom močno zmanjšamo tveganje za številne bolezni, kar pomeni daljše in bolj kakovostno življenje.

Enostavnejša nega in bivanje v hiši

Sterilizirani ali kastrirani kunci so čistejši in manj označujejo prostor z urinom. Lažje se navadijo uporabe stranišča in so bolj umirjeni v domačem okolju, kar je pomembno za sobne kunce.

Manj označevanja, manj razmetavanja stelje, manj stresa za kunca in njegovega skrbnika.

 

 

Kdaj je pravi čas za poseg?

Priporoča se:

  • Samčki: od 3. meseca starosti naprej (po spustu mod).

  • Samičke: od 4. meseca naprej, običajno pred 6. mesecem, preden nastopi spolna zrelost.

Veterinar mora žival pred posegom pregledati in oceniti njeno splošno zdravstveno stanje.

Kastracija in sterilizacija nista le posega, sta dolgoročna naložba v dobrobit kuncev. Pomagata preprečevati bolezni, izboljšujeta vedenje, zmanjšujeta markiranje in omogočata mirnejše sobivanje z drugimi kunci, kar je za to vrsto ena od osnovnih življenjskih potreb.

S posegom omogočimo kuncu, da živi bolj sproščeno, varno, zdravo in izpopolnjeno življenje s svojo družabno naravo.

Po posegu je kunec psihično bolj stabilen in sproščen, saj hormonski impulzi niso več tako močni

Read More 0

PASME MORSKIH PRAŠIČKOV

Jan 17 2025
Posted by
Categories: O morskih prašičkih

Morski prašički so priljubljeni hišni ljubljenčki, znani po svojem ljubkem videzu in prijazni naravi. Obstajajo različne pasme, ki se razlikujejo po dolžini dlake, barvah in drugih značilnostih. V grobem delimo pasme na kratkodlake, dolgodlake, gole in orjaške. V tujini so prisotne razstave morskih prašičkov, kjer lastniki ponosno razkazujejo svoje pasemske ljubljenčke, ocenjujejo pa se značilnosti, kot so skladnost z standardi pasme, zdravje in negovanost. Te živali so zaradi svoje edinstvene lepote in ljubkosti vedno bolj cenjene po vsem svetu.

SPLOŠNA DOLOČILA

Pri morskih prašičkih se pasme določa predsvem po lastnostih krzna. To pomeni, da vse pasme morskih prašičkov veljajo enaka pravila glede oblike ušes, okvirne telesne teže, oblike glave, hrbtne linije in celotne telesne konstrukcije. Pasme se dejansko razlikujejo med seboj zgolj po dolžini in sestavi dlake, ter po prisotnosti/odsotnosti vrtincev oz. rozet. Pri tem so izjema samo cuy pasme, kateri morajo dosegati večjo težo, zaradi tega pa se celostna oblika telesa tudi malenkost spremeni.

Splošna določila so:

    • močno in dobro omišičeno telo,
    • močna in široka glava,
    • visok, širok in mišičast predel lopatic, kar ustvari zbit in močan tip/konstrukcijo,
    • hrbet, ki je sprva širok in se lepo enakomerno zaobli proti zadku,
    • na prednjih nogah štirje prsti, na zadnjih trije prsti.
    • močna glava, zaobljen gobček in izražene ličnice,
    • uhlja mesnata, rahlo valovita in viseča,
    • velike, sijoče, okrogle oči, nekoliko izstopajoče,
    • na zgornji in spodnji čeljusti po dva sekalca ter na vsaki strani še po štiri kočnike.

KRATKODLAKE PASME

GLADKODLAK OZ. GLADEK

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • kratka, sijoča, gosta in k telesu prilegajoča se dlaka,
  • dolžina dlake približno 2,5 cm,
  • krzno ne sme vsebovati rozet ali vtincev.
Dovoljene vse barve, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme.
 

Torej, na kratko in po domače, gre za povsem “najbolj navadnega” morskega prašička.

ANGLEŠKI KRONANI

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • kratka, sijoča, gosta in k telesu prilegajoča se dlaka,
  • dolžina dlake približno 2,5 cm,
  • glavna pasemska značilnost je krona na glavi/sredini čela, ki je enake barve, kot je barva telesa.

Več določil glede oblike in velikosti krone:

  • čimbolj okrogla in velika,
  • dlake izraščajo iz sredine/centra krone,
  • krona mora biti na sredini čela, v križišču diagonal, ki jih tvori s koti na očeh in uhljih.

Dovoljene vse barve in znamenja, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme.

 
 

AMERIŠKI KRONANI

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • kratka, sijoča, gosta in k telesu prilegajoča se dlaka,
  • dolžina dlake približno 2,5 cm,
  • glavna pasemska značilnost je krona na glavi/sredini čela, ki je bele barve.

Več določil glede oblike in velikosti krone:

  • čimbolj okrogla in velika,
  • dlake izraščajo iz sredine/centra krone,
  • krona mora biti na sredini čela, v križišču diagonal, ki jih tvori s koti na očeh in uhljih
  • krona mora biti čimbolj bela, brez belih lis drugje po telesu.
Dovoljene vse barve, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme, razen bele barve.
 

REX

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolžina dlake približno 2,5 cm,
  • glavna pasemska značilnost je groba, gosta, kodrava, kratka, pokonci stoječa in elastična dlaka,
  • tudi potrebušje mora biti kodravo,
  • dlaka ne sme vsebovati rozet ali vrtincev.
Dovoljene vse barve in znamenja, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme
 

US TEDDY

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolžina dlake približno 2 cm,
  • glavna pasemska značilnost je mehka, plišasta, kratka, pokonci stoječa in elastična dlaka,
  • tudi potrebušje mora biti kodravo,
  • dlaka ne sme vsebovati rozet ali vrtincev.
Dovoljene vse barve in znamenja, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme.

CH TEDDY ali ŠVICARSKI TEDDY

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolžina dlake približno 6 cm, na glavi krajša, daljšati se priče na ličnicah in med ušesi
  • glavna pasemska značilnost je groba, pokonci stoječa, in elastična dlaka
  • tudi potrebušje mora biti kodravo,
  • dlake stojijo navpično in dajejo vtis “sladkorne pene”, 
  • dlaka ne sme vsebovati rozet ali vrtincev.
 
Dovoljene vse barve in znamenja, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme
 

VRTINČASTI

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • kratka, sijoča, gosta, rahlo trša dlaka,
  • dolžina dlake približno 3,5 cm,
  • glavna pasemska značilnost so številne rozete po telesu.

Več določil glede rozet:

  • rozete morajo biti dve na križu, dve na zadku, dve na ramenih, na smrčku na predelu tipalnih dlak
  • rozete morajo biti razporejene po celem telesu in ne smejo biti povezane,
  • vsaka rozeta mora biti čim večja ter okrogla
Dovoljene vse barve, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme.
 

SATIN

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • kratka, sijoča, gosta in k telesu prilegajoča se dlaka, z nežnimi svilnatimi dlakami
  • dolžina dlake približno 2,5 cm,
  • krzno ne sme vsebovati rozet ali vtincev.
Satin gen povzroči, da so dlake votle in tanjše, zato se svetloba drugače obija in je krzno svetleč.

Dovoljene vse barve in znamenja, ki jih priznava vzornik za gladkodlake pasme
 

DOLGODLAKE PASME

ŠELTI

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolgodlaka pasma brez rozet ali vrtincev,
  • na glavi imajo kratko dlako, ki prične rasti med uhlji in ličnicami,
  • dlaka po trebuhu je daljša, kot pri kratkodlakih pasmah,
  • gostota dlake mora biti enakomerna od telesa do konic,
  • tekstura dlake mehka, sijoča, svilnata in elastična.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Zaradi dolgih dlak je dovoljena nekoliko svetlejša barva.
 

KORONET

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolgodlaka pasma s korono, za položaj in obliko krone veljajo enaka določila kot pri kronanih pasmah,
  • na glavi imajo kratko dlako, ki prične rasti med uhlji in ličnicami,
  • dlaka po trebuhu je daljša, kot pri kratkodlakih pasmah,
  • gostota dlake mora biti enakomerna od telesa do konic,
  • tekstura dlake mehka, sijoča, svilnata in elastična.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Zaradi dolgih dlak je dovoljena nekoliko svetlejša barva.
 

TEXEL

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolgodlaka pasma brez rozet ali vrtincev s skodrano dlako,
  • na glavi imajo kratko dlako, ki prične rasti med uhlji in ličnicami,
  • dlaka po trebuhu je daljša, kot pri kratkodlakih pasmah,
  • potrebušje in ličnice morajo biti kodraste,
  • gostota dlake mora biti enakomerna od telesa do konic,
  • tekstura dlake mehka, sijoča, svilnata in elastična.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Zaradi dolgih dlak je dovoljena nekoliko svetlejša barva.
 

MERINO

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolgodlaka pasma z krono, s skodrano dlako, za položaj in obliko krone veljajo enaka določila kot pri kronanih pasmah,
  • na glavi imajo kratko dlako, ki prične rasti med uhlji in ličnicami,
  • dlaka po trebuhu je daljša, kot pri kratkodlakih pasmah,
  • potrebušje in ličnice morajo biti kodraste,
  • gostota dlake mora biti enakomerna od telesa do konic,
  • tekstura dlake mehka, sijoča, svilnata in elastična.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Zaradi dolgih dlak je dovoljena nekoliko svetlejša barva.
 

PERUANEC

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolgodlaka pasma z dvema paralelnima rozetama na hrbtu/križu,
  • zaradi rozet krzno raste prosti smrčku,
  • na glavi imajo kratko dlako, ki prične rasti med uhlji in ličnicami,
  • dlaka po trebuhu je daljša, kot pri kratkodlakih pasmah,
  • gostota dlake mora biti enakomerna od telesa do konic,
  • tekstura dlake mehka, sijoča, svilnata in elastična.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Zaradi dolgih dlak je dovoljena nekoliko svetlejša barva.
 

ALPAKA

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolgodlaka pasma z dvema paralelnima rozetama na hrbtu/križu in skodrano dlako,
  • zaradi rozet krzno raste prosti smrčku,
  • na glavi imajo kratko dlako, ki prične rasti med uhlji in ličnicami,
  • dlaka po trebuhu je daljša, kot pri kratkodlakih pasmah,
  • potrebušje in ličnice morajo biti kodraste,
  • gostota dlake mora biti enakomerna od telesa do konic,
  • tekstura dlake mehka, sijoča, svilnata in elastična.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Zaradi dolgih dlak je dovoljena nekoliko svetlejša barva.
 

LUNKRAJA

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • dolgodlaka pasma z dvema paralelnima rozetama na hrbtu/križu in valovito dlako,
  • zaradi rozet krzno raste prosti smrčku,
  • na glavi imajo kratko dlako, ki prične rasti med uhlji in ličnicami,
  • dlaka po trebuhu je daljša, kot pri kratkodlakih pasmah,
  • gostota dlake mora biti enakomerna od telesa do konic,
  • tekstura dlake mehka, svilnata in elastična.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Zaradi dolgih dlak je dovoljena nekoliko svetlejša barva.
 

BREZDLAKE PASME

BALDWIN

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • koža na otip rahlo gumijasta, 
  • živali se skotijo normalno odlakane, vendar po 5. dnevu starosti pričnejo postopoma izgubljati dlake, od noska proti trupu,
  • do dveh mesecev že povsem izgubijo dlako,
  • posamične dlake se lahko pojavijo ob krempljih, ličnicah, bradi,
  • pri baldwinih pasme ameriški kronani mora biti na čelu brezbarvni madež: pokazatelj krone.
Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Barvo se ocenjuje na podlagi intenzivnosti barve kože.

SKINNY

Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:

  • Ima po celem telesu skoraj nevidno puhasto dlako, telo prijetno na dotik,
  • živali se skotijo že brez dlake,
  • dlake so vidne na okončinah do gležnjev,
  • dlake na telesu nezaželjene,
  • priznani dve različici:
  • -pompon: odlakanost na smrčku se konča enakomerna v višini oči
  • -školjka: odlakanost sega do oči in se nadaljuje proti uhljem, tvori trikotnik obliki črke V.
 

Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. Barvo se ocenjuje na podlagi intenzivnosti barve kože.

ORJAŠKE PASME

CUY

  • Poleg splošnih določil se pri tej pasmi upošteva še:
  •  cuyi lahko dosežejo preko 2 kg, da dosežejo na razstavi vse možne točke morajo tehtati več kot 2 kg,
  • samci so težji od samic,
  • priznane so samo kratkodlake pasme,
  • pri njih je prisoten gen za večprstje, torej ima lahko morski prašiček večje število prstov od običajnega morskega prašička,
  • zaradi orjaškosti se jih ne sme križati z drugimi pasmami. Ker se mladiči skotijo precej večji od običajnih, se lahko zakomplicira pri kotitvi.
 
 

Dovoljene so vse barve in znamenja, ki jih priznava standard za gladkodlake pasme. 

Read More 0

VSE O NEGI

Jan 13 2025
Posted by
Categories: O morskih prašičkih

NA SPLOŠNO O NEGI

Nega je zelo pomemben del skrbi za morskega prašička, saj z njo skrbimo za boljše počutje in izgled živalice. Nego lahko izvajamo rutinsko ali po potrebi, pomembno pa je, da živali ne zanemarjamo. Poleg redne nege je ključno tudi ohranjanje čistega nastilja v kletki, saj se tako živali manj zamažejo, kar pomeni, da je nega potrebna redkeje. To je koristno z vidika prihranka časa, saj lahko več časa namenimo crkljanju.

Po drugi strani pa je nega za žival lahko stresna, zato je pomembno, da je ne izvajamo predolgo ali prepogosto.

STRIŽENJE KREMPLJEV

Krempelj morskega prašička je sestavljen iz živega in mrtvega dela. Ko krempelj raste, se mrtvi del podaljšuje. Mrtvi del je tisti, ki ga strižemo, nikakor pa ne smemo striži živega dela, saj je to zelo boleče in povzroči krvavenje. Poleg tega lahko deformiramo noht, zaradi česar ne bo več normalno rastel. Oblika kremplja je podobna kot pri psih in mačkah, vsekakor pa ne kot pri ljudeh.

Striženje krempljev v naši vzreji izvajamo po potrebi. Nekateri spletni viri navajajo, da je potrebno kremplje striči vsak mesec ali na dva meseca. V resnici pa, če jim kremplji ne zrastejo v tem času, ni potrebe, da bi žival obremenjevali s striženjem.

Veliko je odvisno od vrste in oblike nastilja. Nekatere vrste nastilja zelo dobro obrabljajo kremplje, zato striženje praktično ni potrebno. Druge vrste nastilja pa slabo obrabljajo kremplje, zaradi česar je striženje potrebno pogosteje. Na hitrost rasti krempljev vplivata tudi genetika in prehrana.

Pri nas rutinsko strižemo kremplje dvakrat letno. Takrat opravimo tudi “sistematski pregled”. Če je pri katerem posamezniku potrebno pogostejše striženje, to seveda opravimo prej.

Prav tako mladičem in mladim živalim do približno 6. meseca starosti ni potrebno striži krempljev. Verjetno vsa hranila vgradijo v telo med rastjo, zato jim kremplji ne zrastejo predolgi.

Normalno je, da bodo imeli neko dolžino kremplja, ni pa priporočljivo krempljev rezati prekratko, v živo. Bolje je pustiti 1–2 mm dolg “mrtev” del kremplja, kot pa tvegati, da jih ranimo.

Če se krempljev ne striže in ti postanejo predolgi, se pogosto zavihajo nazaj proti stopalu ter začnejo rasti v kožo, kar je za žival zelo boleče. Poleg tega lahko predolgi kremplji povzročijo različne deformacije tačk, saj živali silijo v napačno stojo, kar povzroča dodatne bolečine.

Ko krempelj odstrižemo, moramo paziti, da to storimo pod pravilnim kotom. Ne odstrižemo ga pravokotno, temveč poskušamo ujeti naravni kot, ki ga je imel prej. Če krempelj ni pravilno odstrižen, se ne more več sam obrabljati, zato bo striženje potrebno pogosteje.

Pomembno je tudi, da žival pravilno fiksiramo, da se ne more poškodovati, saj je to opravilo zanje stresno. Najbolje je, da jo ovijemo v brisačo ali pa da nam pri fiksiranju nekdo pomaga.

Krempelj lahko odstrižemo z navadnimi človeškimi škarjicami za nohte, lahko pa kupimo posebne škarjice za kremplje v trgovinah za male živali.

ČESANJE IN STRIŽENJE

Pri kratkodlakih in golih morskih prašičkih česanje ni potrebno. Goli tako ali tako nimajo dlak, kratkodlaki pa znajo svojo dlako zelo lepo negovati že sami.

V obdobju menjave dlake je pri kratkodlakih že dovolj, da jih obrišemo z vlažno krpo, saj se bodo vse odpadle dlake prijele za krpo.

Pri dolgodlakih je zgodba nekoliko drugačna. Na prvi pogled se morda zdi, da je nega dolgodlakega prašička vsakodnevna in izredno naporna, vendar to ni nujno res. Če imajo primeren nastilj, ki se ne zapleta v dlako, in je nastilj suh (da dlaka ni zmočena in umazana), njihova nega ni bistveno zahtevnejša od nege kratkodlakih.

Dlaka do določene dolžine se zelo malo zapleta in vozla, saj ima strukturo podobno našim lasem, medtem ko imajo kunci bolj fine dlake, ki se hitreje vozlajo. Zato je česanje potrebno približno enkrat na teden oziroma po potrebi. Česanje lahko opravite med crkljanjem, saj v njem zelo uživajo. Izjema so primeri, ko imajo v dlaki vozle — takrat jih česanje boli, zato je najprej treba odstraniti vozle.

Ko dlaka toliko zraste, da preraste zadnjico, priporočamo, da se dlako tam okoli prikrajša. Ta del se namreč najhitreje zapacka, kar lahko čez čas povzroči nastanek velike kepe.

Če želite imeti morskega prašička z izjemno dolgo dlako, postane nega bolj zahtevna. Daljša kot je dlaka, prej se umaže in zavozla. Dokler dlaka ne preseže dolžine tal, je z njo razmeroma malo dela.

Dlaka raste nekoliko hitreje kot človeški lasje. Če želite ohranjati določeno dolžino dlake, je potrebno striženje približno na 1–2 meseca. Lahko pa strižete po potrebi, ko se dlaka začne preveč vozlati. Pri dolgodlakih morskih prašičkih imate tudi možnost, da jih postrižete čisto na kratko, na “fanta”.

Dolgodlaki morski prašički omogočajo večjo izbiro in možnosti pričesk, medtem ko pri kratkodlakih te možnosti ni.

Krempelj lahko odstrižemo z navadnimi človeškimi škarjicami za nohte, lahko pa kupimo posebne škarjice za kremplje v trgovinah za male živali.

KOPANJE

Kopanje se načeloma odsvetuje, razen v naslednjih primerih:

  • Kadar gre za zdravljenje: Če morski prašiček dobi glivično obolenje, se ga lahko skopa na 2–3 dni v raztopini Imaverola, razredčenega z vodo. Kopanje se ponavlja, dokler ni vidno izboljšanje.

  • Kadar je morski prašiček vidno umazan: Umazan morski prašiček je najpogosteje posledica umazanega ali neprimernega nastilja. V tem primeru je najprej potrebno odstraniti vzrok, nato pa “zdraviti” posledico. Če je nastilj primeren in čist, se morski prašički načeloma sami umijejo in negujejo z lizanjem ter uporabo žlez.

  • Priprave na razstave: Ko se približujejo razstave, rejci pogosto okopajo svoje živali, saj voda in šampon naredita dlako posebno mehko ter odstranita umazanijo, ki je naravno prisotna na telesu živali. Ker so razstave običajno le enkrat na leto, kopanje za te namene ni prepogosto.

  • Nega dlake dolgodlakih živali: Dolgodlaki morski prašički z zelo dolgo dlako (ko jo pustimo, da zraste res dolga) zahtevajo več nege kot sicer. Dolga dlaka pobira umazanijo, urin in manjše delce, zato je kopanje takšnih živali skoraj nujno opravilo, če želimo dlako ohraniti dolgo in čisto. Rejci, ki se ukvarjajo z vzrejo za razstave, dolgodlake živali pogosto povijajo v čopke, zavite v prtičke, da dlako ohranijo čisto, kar zmanjša potrebo po kopanju.

Rutinsko kopanje, kot se kopamo ljudje, pa se odsvetuje, saj je njihova koža precej občutljiva, kar lahko povzroči nelagodje in draženje.

Pri golih morskih prašičkih dlako oziroma kožo negujemo z nežnim vtiranjem olja. Zaradi pomanjkanja dlake je njihova koža bolj dovzetna za okoljske vplive, z oljem pa jo ohranimo prožno in svetlečo. Če pri tem uporabimo bombažne blazinice, lahko hkrati odstranimo prisotno umazanijo, ne da bi pri tem škodovali živali.

CEPLJENJA IN VETERINARSKI PREGLEDI

Za morske prašičke ni razpisano nobeno obvezno cepljenje, čipiranje ali pregledi, kot je to obvezno pri psih in mačkah. V Sloveniji tudi ni registriranih cepiv za njihove bolezni. Pregled pri veterinarju je vaša osebna odločitev, če želite dodatno potrdilo, da je žival zares zdrava. Če pa žival zboli, priporočamo obisk veterinarja čim prej, saj morski prašički bolezenske znake zelo dobro skrivajo. Ko opazimo, da nekaj ni v redu, je lahko že prepozno, če pa še odlašamo, bo zagotovo prepozno.

Tudi za prečkanje mej znotraj EU ne potrebujete nobenih dokumentov. Mejo lahko z morskim prašičkom brez skrbi prečkate, dokler se gibate znotraj EU.

Read More 0

O AMERIŠKIH PUJSKIH

Nov 19 2024
Posted by
Categories: O ameriških pujskih

GLAVNE KARAKTERISTIKE

  • PREHRANJEVANJE: vsejedi
  • PRIČAKOVANA ŽIVLJENSKA DOBA: 10 let
  • TRAJANJE BREJOSTI: 111 dni
  • ŠTEVILO MLADIČEV NA GNEZDO: 1-12
  • STAROST OB ODSTAVITVI: 8 tednov
  • KONČNA TEŽA: 15-30 kg
  • SPOLNA ZRELOST: 6 mesecev
  • SOCIALNOST: družabna žival
  • NAŠE IZKUŠNJE Z NJIHOVO VZREJO: 15 let

So manjši od vietnamskih pujskov in nimajo tako usločenega hrbta, temveč lep raven hrbet. Paziti je potrebno na njihovo prehrano, saj so nagnjeni k debelosti. Če prašička preveč hranimo, se bo prekomerno zredil, kar pomeni, da bo njegova končna teža več kot 30 kg, kar pa ni dobro zanj. Enako kot pri vseh bitjih, prekomerna teža ni zdrava.

Omogočiti jim moramo dovolj prostora za gibanje in omejeno količino hrane. Osnovo njihove prehrane naj predstavljata zelenjava in paša, da ohranjamo primerno telesno težo.

So zelo inteligentne in učljive živali. Zlahka se jih navadi na uporabo WC-ja, prav tako se jih lahko nauči hoditi na povodcu in izvajati različne trikce. Bivanje v stanovanju ni priporočljivo; bolje je, da pujsek biva zunaj na vrtu, kjer ima dovolj prostora in stika z naravo.

 

Read More 0

O PRITLIKAVIH KOZICAH

Nov 19 2024
Posted by
Categories: O pritlikavih kozicah

PRITLIKAVA KOZA

  • VELIKOST: 40 cm v vihru
  • BREJOST: 151 dni
  • Hkrati skoti 1-2 mladiča
  • Izvira iz hribovitih področji afrike
  • ŽIVLJENJSKA DOBA: 15-20 let
  • BARVA ŽIVALI: bele ,črne, rjave, divje, progaste, lisaste...
  • ROGATOST: oba spola z rogovi

So prikupne male kozice, ki večino dneva preživijo ob iskanju hrane. Prehranjujejo se z listjem in lubjem dreves, travo, deteljo ter žitaricami. Kot posladek in za malo razvajanja jim lahko dnevno ponudimo manjše količine kruha. Vedno morajo imeti na voljo tudi svežo vodo.

Ker so majhne, je možnost pobega nekoliko manjša, vendar so vseeno zelo iznajdljive in hitro najdejo način, kako si omogočijo več svobode. Zato je potrebno njihovo ograjo narediti dovolj trdno in visoko, da jim onemogočimo pobeg.

Sicer pa so zelo prijetne in družbabne živali, ki se hitro navadijo na bližino ljudi, jim zlahka zaupajo ter jih tudi spremljajo – še posebej, če imamo v rokah kaj okusnega.

Read More 0

O DAHOMEY PASMI

Nov 19 2024
Posted by
Categories: O pritlikavem Dahomey govedu

Dahomejsko pritlikavo govedo

  • 250-300 kg, 90 do 105 cm
  • 180-230 kg, 80 do 90 cm
  • Izvira iz Dahomeja, zahodna Afrika, današnji Benin
  • Jezik in grlo sta modre barve
  • ŽIVLJENJSKA DOBA: 20 let
  • BARVA ŽIVALI: sive ali črne
  • ROGATOST: oba spola z rogovi

Gre za najmanjšo pasmo goveda na svetu, ki ni nastala z človeškim posegom, temveč z naravno selekcijo. Kravice so majhne kot prilagoditev skromnim razmeram v Afriki, od koder izvirajo. Poseganje človeka v selekcijo se pogosto odraža v dednih boleznih in različnih defektih, medtem ko pri naravni selekciji narava vse to sama uredi. Zato so te kravice robustne, vzdržljive, zelo prilagodljive in zdrave, brez genskih defektov. Prenesejo lahko tako visoke kot nizke temperature, vključno s snegom. Poleg tega so izjemno prikupne, saj v vihru dosežejo višino približno do pasu.

Ker kravice dosežejo zelo nizko telesno maso, so primerne za pašo na strmih in težko dostopnih terenih. Naše posestvo je zelo hribovito, zato so izredno koristne na terenih, ki jih je strojno težko doseči. Te kravice so krotke, ubogljive, bolje popasejo teren kot koze in ga zelo malo uničijo ali sploh ne. To je odvisno od vremena in časa, ki ga asa, ki ga ČREDA preživi na isti površini; običajno le rahlo zbijejo zemljo.

Pasmo prav tako odlikuje prvinski materinski nagon. Krave telijo brez težav in brez potrebe po posredovanju človeka. Po telitvi teleta skrbno očistijo, nahranijo ter zaščitijo.

V primeru nevarnosti se čreda drži skupaj, saj so kot skupina močnejše in se lažje branijo pred morebitnimi grožnjami. Zavedajo se svoje majhnosti in s tem povezane potencialne ranljivosti.

Read More 0

PRAVILNA PREHRANA

Okt 23 2024
Posted by
Categories: O afriških beloprsih ježkih
  • Dnevne količine: Ježkom se daje omejene količine komercialne hrane za mačke. Lahko jim dodamo manjše količine sadja in zelenjave.
  • Priboljšek: Ježkom lahko ponudimo žuželke (npr. mokarje), ki jih skrijemo po kletki, da jih zaposlimo.
  • Prilagoditev količine hrane: Količino hrane prilagajamo glede na aktivnost in telesno maso živali. Mladiči ter breje in doječe samice lahko imajo hrano vedno na voljo. Predebele živali krmimo z omejenimi količinami.
  • Česa se izogibamo: Izogibamo se surovemu mesu in jajcem zaradi nevarnosti okužbe s salmonelo. Če je meso preverjenega porekla, se ga lahko ponudi tudi surovega. Kravje mleko ni primerno, saj povzroča prebavne težave.
  • Voda: Ježki morajo vedno imeti na voljo svežo vodo v primerni posodi ali napajalniku.
  • Prehranski dodatki: Če dobivajo komercialno pripravljeno hrano, običajno ne potrebujejo dodatnih prehranskih dopolnil. Po potrebi se jim lahko v vodo dodajo vitamini.
Read More 0
Back to Top
Shopping Cart
Close

No products in the cart.

Added to cart