Category: Živali
Kategorija: Živali
1
SPLOŠNE INFORMACIJE O HRČKIH
ZLATI HRČEK
- ZNANSTVENO IME: Mesocricetus auratus
- SLOVENSKO IME: zlati hrček
- PREHRANJEVANJE: vsejedi
- PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA: 2 leti
- TRAJANJE BREJOSTI: 17 dni
- ŠTEVILO MLADIČEV NA GNEZDO:1-18
- STAROST OB ODSTAVITVI: 4 tedne
- KONČNA TEŽA: 100-150 g
- SPOLNA ZRELOST: 6 tednov
- SOCIALNOST: samotarji
- NAŠE IZKUŠNJE Z NJIHOVO VZREJO: 6 let
RUSKI HRČEK
- ZNANSTVENO IME: Phodopus sungorus
- SLOVENSKO IME: ruski hrček
- PREHRANJEVANJE: vsejedi
- PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA: 2 leti
- TRAJANJE BREJOSTI: 17 dni
- ŠTEVILO MLADIČEV NA GNEZDO:1-12
- STAROST OB ODSTAVITVI: 3-4 tedne
- KONČNA TEŽA: 20-40 g
- SPOLNA ZRELOST: 6 tednov
- SOCIALNOST: samotarji
- NAŠE IZKUŠNJE Z NJIHOVO REJO: 6 let
ROBOROVSKI HRČEK
- ZNANSTVENO IME: Phodopus roborovskii
- SLOVENSKO IME: roborovski hrček
- PREHRANJEVANJE: vsejedi
- PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA: 2 leti
- TRAJANJE BREJOSTI: 17 dni
- ŠTEVILO MLADIČEV NA GNEZDO:1-7
- STAROST OB ODSTAVITVI: 3-4 tedne
- KONČNA TEŽA: 20 g
- SPOLNA ZRELOST: 6 tednov
- SOCIALNOST: samotarji
- NAŠE IZKUŠNJE Z NJIHOVO REJO: 6 let
LOČEVANJE SPOLOV PRI RUSKIH HRČKIH
LOČEVANJE SPOLOV PRI ZLATIH HRČKIH
BARVE IN VZORCI ZLATIH HRČKOV
SPLOŠNE INFORMACIJE O MORSKIH PRAŠIČKIH
KDO SEM?
- ZNANSTVENO IME: Cavia aperea porcellus
- SLOVENSKO IME: morski prašiček
- PREHRANJEVANJE: izključni rastlinojedci
- PRIČAKOVANA ŽIVLJENSKA DOBA: 4-8 let
- TRAJANJE BREJOSTI: 59-72 dni
- ŠTEVILO MLADIČEV NA GNEZDO: 1-5
- STAROST OB ODSTAVITVI: 4-6 tednov
- KONČNA TEŽA: okrog 1kg za običajne in več kot 2kg za cuy.
- SPOLNA ZRELOST: okrog 2 meseca, lahko tudi že prej.
- SOCIALNOST: družabna žival
- NAŠE IZKUŠNJE Z NJIHOVO VZREJO: 17 let
KAKO ME PRAVILNO PRIJETI?
Pravilno se morskega prašička dvigne tako, da z eno dlanjo sežemo pod njega in objamemo prsni koš, z drugo dlanjo pa podpremo zadnjico. Pri tem pazimo, da se ne prestraši in nam pade iz rok, zato ga držimo samozavestno. Pri padcu se lahko resno poškoduje.
Ko ga dvignemo k sebi, ga položimo na kolena ali pa ga stisnemo k sebi, da ga z eno roko objamemo, drugo pa imamo potem prosto za božanje.
Dvigovanje mladičkov: Mladičke, ki so še manjši, lahko držimo tudi samo v eni roki na dlani, z drugo roko pa ga lahko božamo, hkrati pa pazimo, da nam ne pade.
DOLOČANJE SPOLA
SPLOŠNE INFORMACIJE O KUNCIH
KDO SEM?
- ZNANSTVENO IME: Oryctolagus cuniculus
- SLOVENSKO IME: pritlikavi kunec (to je skupina znotraj vrste kunec)
- PREHRANJEVANJE: izključni rastlinojedci
- PRIČAKOVANA ŽIVLJENSKA DOBA: 5-10 let
- TRAJANJE BREJOSTI: 28-35 dni
- ŠTEVILO MLADIČEV NA GNEZDO: 1-8
- STAROST OB ODSTAVITVI: 6-8 tednov
- KONČNA TEŽA: 1-2 kg
- SPOLNA ZRELOST: 3-6 mesecev
- SOCIALNOST: družabne živali
- NAŠE IZKUŠNJE Z NJIHOVO REJO: 11 let
Veliko ljudi ljubkovalno imenuje simpatično puhasto žival z dolgimi uhlji, kratkim repkom in prikupnimi zobki, kar zajec: A to ni čisto pravilno… Kunec in zajec sta namreč dve popolnoma različni vrsti! Čeprav sta si na prvi pogled precej podobna, sta si v resnici toliko različna, da med njima ni možno parjenje (še manj sorodni kot npr. osel in konj).
LOČEVANJE SPOLOV PRI KUNCIH
KAKO ME PRAVILNO PRIJETI
Kunčjega mladiča pravilno primemo tako, da ga objamemo z obema rokama in nežno stisnemo nogice, da ne brcajo. Večje kunce primemo z eno roko pod rito in z drugo roko okrog prsnega koša. Kunca nato čim prej prislonimo k sebi in ga nežno objamemo z eno roko.
Ko kunca dvignemo od tal, je normalno, da nekateri brcajo, saj se bojijo višine. Zaradi tega ga moramo čim prej stisniti k sebi ali ga odložiti na podlago, kjer ga lahko varno božamo. Pomembno je, da se kunec počuti varno, saj bo tako bolj miren.
Pozor: Kunecev in vseh drugih živali nikoli ne obračamo na hrbet, saj je to zanje stresen in neudoben položaj.
EDEN, DVA ALI VEČ
DRUŽABNOST
Kunci so nežne, pametne in izjemno družabne živali, ki za dobro počutje potrebujejo več kot le osnovno oskrbo. Pogosto jih ljudje vidijo kot preproste hišne ljubljenčke, ki so zadovoljni sami v kletki, a resnica je drugačna. Kunci so po naravi zelo socialna bitja, ki v naravi živijo v skupinah, tvorijo zapletene družbene strukture, si delijo prostor, hrano, nego in pozornost.
Zakaj naj kunci živijo v paru ali skupini
Če je kunec sam, se lahko počuti osamljenega, zdolgočasnega ali celo depresivnega. To pogosto vodi v vedenjske težave, kot so pretirano praskanje/kopanje, grizenje rešetk ali apatičnost. Včasih osamljeni kunci celo prenehajo jesti ali kažejo znake kroničnega stresa.
Zato številni strokovnjaki živali priporočajo, da kunci živijo vsaj v paru, saj jim to omogoča naravno vedenje, ki ga človek sam ne more nadomestiti.
Katera kombinacija kuncev je najboljša?
Kastriran samec + sterilizirana samica
To je najbolj stabilna in priporočena kombinacija, saj gre za naravno dopolnjujoč in zaljubljen par z najmanj možnosti za konflikte. Vendar pozor, samček je po kastraciji lahko še 6 tednov ploden, zato previdno, če ga ponovno združite z nesterilizirano samičko. Prav tako je ta kombinacija malo bolj riskantna, saj je možnost, da pride do nenačrtovane brejosti, preden so kunci primerno stari za posege. Po mojih izkušnjah pa do nenačrtovanih brejostih pride zelo redko, saj je običajno kunka zares zainteresirana in tudi mentalno zrela za parjenje šele pri nekje enem letu.Dve samički
Dve samički se lahko dobro ujameta, zlasti če ju uvedemo istočasno (ni nujno da sta kunčici iz istega gnezda, je pa priporočljivo, da se že poznata od prej). V odrasli dobi je priporočljivo, da sta obe sterilizirani, saj hormoni lahko sprožijo rivalstvo in obrambo ozemlja. Prav tako pa so tudi zdravstvene prednosti, več v članku kastracija/sterilizacija.Dva samčka
Ta kombinacija je bolj občutljiva. Dva nekastrirana samca se običajno ne ujameta. Če želimo imeti dva samčka skupaj, morata biti oba kastrirana. Je pa kastracija manj invaziven poseg, manjša možnost zapletov ter malenkost cenejša od sterilizacije.Glede na to, da se pri obeh spolih priporoča kastracija/sterilizacija, je konec koncev vseeno za kakšen par se odločite v kolikor boste te posege opravili. Iz praktičnega vidika pa je kastracija cenejša in manjša možnost zapletov.
Povezovanje kuncev – postopek spoznavanja
Če že imate enega kunca in mu želite dodati družbo, je zelo pomembno, da se postopka povezovanja (bonding) lotite pravilno. Kunci so teritorialne živali in nenadna prisotnost neznanega kunca lahko povzroči stres, pretepe ali celo resne poškodbe. Zato jih nikoli ne smemo kar takoj dati skupaj v isti prostor. Več o združevanju dveh kuncev si preberite v članku Bonding.
Ljudje ne moremo nadomestiti drugega kunca
Čeprav ljudje pogosto namenjamo veliko časa, ljubezni in pozornosti svojim kuncem, ne moremo nadomestiti vsega, kar kunec dobi od drugega kunca. Kunci komunicirajo s specifičnimi zvoki in vedenjem, ki ga ljudje ne moremo poustvariti, zato je njihovo socialno življenje neizpolnjeno, če nimajo ob sebi drugega kunca. Nobena igra, crkljanje ali nega, ki jo lahko ponudi človek, ne zapolni potrebe po vrstniški družbi, ki je za kunce naravna in nujna.
Imeti žival je odgovornost, zato ni dovolj, da poskrbimo zgolj za osnovne potrebe. Pri kuncih med ključne vidike dobrobiti sodijo tudi:
družba iste vrste,
kastracija ali sterilizacija,
ter primerno okolje, kjer lahko izražajo svoje naravno vedenje.
Če razmišljate o posvojitvi kunca ali pa enega že imate, resno razmislite o tem, da mu omogočite družbo. Življenje v paru ali skupini jim prinaša več čustvene stabilnosti, manj stresa in več možnosti za izražanje naravnega vedenja. Zadovoljen in psihično uravnotežen kunec pa pomeni tudi bolj sproščeno in prijetno sobivanje z vami.
PRAVILNA PREHRANA
80 – 90% seno
5 – 10% briketi
5% > zelenjava, sadje, priboljški
SENO: mora prestavljati glavni del obroka torej približno 80%. Vsebuje pomembne kvalitetne vlaknine, ki so bistvene za pravilno prebavo, preprečevanje gastrointestinalne staze in za obrabo zob. Seno mora biti ves čas na voljo v neomejenih količinah, ne morejo ga pojesti preveč. Pomembno je, da je suho, se ne praši, ni plesnivo in je ločeno/dvignjeno od izločkov, nastilja. Rastline iz družine trav, ki v glavnem sestavljajo seno, imajo na epidermu vgrajene kremenčeve kamenčke/bodice (list trav ureže, če hitro potegnemo z prstom po listu), poleg tega pa imajo v sami notranjosti lista še sloj t.i. fitolitov, ki so prav tako sestavljeni iz kremena. Ta kremen je glavni obrabljevalec zob rastlinojedih glodalcev. Najkakovostnejše seno je travniški mačji rep (timothy hay) saj ima izredno dobro hranilno vrednost in zelo uspešno obrablja zobe. Prav tako pa je primerno tudi hribovsko in domače seno, saj poleg trav vsebuje tudi zelišča, ki pozitivno vplivajo na zdravje.
Čeljustni sklep omogoča tako stranske kot vzdolžne premike, žvečenje sena pa stimulira k pravilnim ugrizom, ki ohrani zobe pod pravilnim kotom in pravilne dolžine. Sekalci kuncev rastejo 2 mm na teden, medtem ko meljaki (zadnji zobje) rastejo 3 mm na teden. Noben drug material ne more nadomestiti vloge sena pri obrabi zob ter prebavi. V kolikor kunec zaužije premalo sena, lahko pri posledicah, ki nastanejo pomaga samo še veterinar, pogosto pa so te posledice usodne.
BRIKETI: se štejejo kot prehransko dopolnilo in so nujen dodatek za zdravo življenje kunčka. Vsebujejo vitamine, maščobe, beljakovine in minerale, ki jih v zadostnih količinah seno ne vsebuje. Zelo pa je pomembna pravilna izbira vrste briketov. Najpomembneje je, da se kupi brikete prav za kunce (pogojno lahko za morske prašičke za kratek čas v primeru, da pride do nepredvidenih situacij), saj so te prilagojeni njihovi rebavi in potrebam. Priporoča se kupiti čimbolj kvalitetne, peletirane. Musli variante se zelo odsvetuje, saj spodbujajo selektivno hranjenje. V takih mešanicah žival poje samo, kar mu je ljubše, ostalo pa pusti. To pomeni, da verjetno ni zaužil vseh vitaminov in ostalih snovi, ki jih taka mešanica sicer ponuja. Pri peletiranih briketih pa je selektivno hranjenje preprečeno, z vsakim briketom in grižljajem prejme kunec vse hranilne snovi, ki jih dotična mešanca ponuja.
Mladim kunčkom (do 4 mesece starosti) se lahko ponudi brikete v neomejenih količinah, ker potrebujejo veliko beljakovin in energije za rast in razvoj. Pri tem pa je potrebno biti pozoren na zadostno količino zaužitega sena, če ga pojedo premalo se brikete hrani omejeno. Odraslim živalim se brikete daje samo kot prehranski dodatek, osnova je seno.
ZELENJAVA, SADJE, PRIBOLJŠKI: kupljeni “umetni” priboljški so iz same zdrave prehrane zelo neprimerni in se jih odsvetuje. Če želite vašega ljubljenčka malo pocrkljati mu raje ponudite košček sadja, ki sicer zaradi vsoke vsebnosti sladkorja ni primeren vsakodneni dodatek, je pa precej bolj zdrav kot kupljeni priboljški. Najbolj primerno sadje je jabolka in hruške brez pečk. Zelenjava ni nujno potrebna komponenta v prehrani kuncev, saj pri nekaterih pritlikavih pasmah, ki so že tako ali tako bolj občutljive, lahko hitro povzroči drisko in prebavne težave. Vse pomembne vitamine, minerale in ostale snovi že vsebujejo briketi. V kolikor se vseeno odočite za hranjenje kunca z svežo hrano, ja vsako novo zelenjavo potrebno uvajati pošasi in postopoma nekje vsaj 10 dni, da se ima črevo čas navaditi na spremembo. Zelenjavo se ponuja svežo, suho, ne pojedene ostanke pa se redno pospravi, ker se lahko pričnejo procesi gnitja.
VODA: mora biti ves čas na voljo. Najbolje je, da se jim jo ponudi v pitniku, saj tam ostane čista in tudi popijejo jo več.
SOBIVANJE MORSKEGA PRAŠIČKA IN KUNCA
TO NI DOBRA ODLOČITEV!
Na spletu je mogoče najti številne informacije, ki podpirajo različna stališča. Pomembno je poudariti, da lahko na internetu vsakdo objavi svoje mnenje, zato je pri iskanju zanesljivih informacij ključnega pomena preveriti njihovo verodostojnost in izvor. Navedeni podatki v tem članku temeljijo na večletnih izkušnjah z rokovanjem, vzrejo in nego živali, medtem ko izvor informacij drugih spletnih virov morda ni vedno povsem jasen.
ZAKAJ NI DOBRA ODLOČITEV?
Ljudje se pogosto odločijo za sobivanje morskega prašička in kunca zaradi njihovih podobnih prehranskih potreb – oboji so rastlinojedi, zato domnevajo, da lahko živita skupaj v isti kletki. Vendar to ni priporočljivo, saj lahko takšna odločitev prinese številne težave:
- Poškodbe: Kunci so veliko večji in močnejši od morskih prašičkov, zato lahko nehote povzročijo resne poškodbe.
- Bolezni:
- Različne prehranske zahteve: Čeprav sta oba rastlinojeda, se njune prehranske potrebe razlikujejo, na primer pri določenih hranilih in dodatkih, kot je vitamin C, ki ga morski prašički nujno potrebujejo, kunci pa ne.
- Neustrezna družba: Čeprav lahko delujeta mirno skupaj, morski prašiček in kunec nista prava družba drug drugemu. Vsaka vrsta ima drugačne načine komunikacije in vedenja, zato se ne moreta zares socialno povezati.
Čeprav na prvi pogled deluje združevanje priročno, je bolje, da imata morski prašiček in kunec vsak svojo družbo iste vrste ter ločeno bivalno okolje.
POŠKODBE
Morski prašički ne predstavljajo nobene grožnje kuncem, saj je verjetnost, da bi napadli kunca, izjemno majhna. V nasprotju s tem pa je možnost, da kunec napade morskega prašička, precej velika. Kunci so večji, močnejši in lahko morskim prašičkom nehote povzročijo resne poškodbe, tudi če ni namenjenega agresivnega vedenja.
Želja po parjenju: Nekastrirani samčki kunci imajo zelo močno željo po parjenju. Če je v njihovi bližini druga žival, jo bodo neprestano poskušali naskakovati. Zaradi tega se priporoča kastracijo samčkov, da ne markirajo okolice in ne naskakujejo drugih živali. Pri poskusih parjenja kunec pogosto prime drugo žival za dlako okoli vratu, kar je značilno vedenje samcev med parjenjem, saj na ta način poskušajo “prepričati” samico k parjenju. V primeru sobivanja z morskimi prašički lahko to povzroči resne težave, saj morski prašiček ni prilagojen takšnemu vedenju. Pogosto konča s populjeno dlako po hrbtu, kar lahko vodi do hudih ran, ki so življenjsko ogrožajoče.
Branitev teritorija: Kunci so izrazito teritorialne živali in svoj prostor branijo, zlasti samice. Njihovo vedenje izhaja iz naravnega nagona, saj v divjini branijo prostor, kjer bi lahko imele mladiče. Čeprav domače samice pogosto ne načrtujemo pariti, tega one ne vedo in kljub temu branijo svoj teritorij. Teritorialno obnašanje, ki je povezano s hormoni, se lahko omili s sterilizacijo. Vendar če je samica že po naravi zelo zaščitniška, sterilizacija morda ne bo prinesla bistvenih sprememb. Teritorialne samice, včasih pa tudi samci, lahko napadajo morske prašičke, saj jih vidijo kot nepovabljene goste in jih želijo odgnati.
Naključna agresija: Pri sobivanju dveh ali več živali se lahko zgodi, da se med njimi nenadoma pojavijo konflikti. To se lahko zgodi tudi v dvojici kunec–morski prašiček. Če pride do agresije, so ugrizi kunca bistveno močnejši kot ugrizi morskega prašička, zato lahko v zelo kratkem času povzročijo resne poškodbe. Poleg tega je kunec običajno večji in močnejši, zaradi česar morski prašiček nima možnosti obrambe. Poškodbe, ki nastanejo med konfliktom, so lahko v eni noči zelo hude in v skrajnih primerih tudi usodne za morskega prašička.
BOLEZNI
V preteklosti so ljudje verjeli, da morski prašički s svojim piskanjem odganjajo miši in podgane. Prav tako je krožilo prepričanje, da morski prašički nase vlečejo bolezni, s čimer naj bi preprečili, da bi druge živali zbolele. Zaradi teh ljudskih verovanj so bili morski prašički pogosto spuščeni prosto po hlevih in hišah, kjer so živeli med domačimi živalmi.
Čeprav ta verovanja nimajo znanstvene osnove, so se ohranila skozi stoletja. Dejstvo je, da morski prašički nimajo naravne sposobnosti odganjanja glodavcev ali preprečevanja bolezni, vendar so zaradi svojega mirnega značaja in nezahtevnosti veljali za koristne in prijetne družabnike v gospodinjstvih in na kmetijah.
Kunci so izjemno občutljivi na nekatere bolezni, kot je kokcidioza, ki lahko povzroči množične pogine pri mladičih. Kokcidiozo povzročajo paraziti, ki prizadenejo prebavila in povzročijo resne prebavne težave ter dehidracijo. Morski prašički so na kokcidiozo veliko manj dovzetni, saj imajo bolj odporno črevesje. Tako lahko v istem okolju, kjer mladi kunci množično zbolevajo in poginjajo zaradi kokcidioze, mladi morski prašički ostanejo povsem zdravi.
Po drugi strani pa imajo morski prašički svojo ranljivo točko – njihova koža je bolj dovzetna za glivična obolenja. Ta lahko povzročijo izpadanje dlake in druge težave s kožo. Kljub temu pa glivična obolenja, ki prizadenejo morske prašičke, načeloma ne prehajajo na kunca, saj kunci niso občutljivi na te vrste glivic.
Pomembno je poudariti, da obstajajo tudi bolezni, ki se lahko prenašajo med tema dvema vrstama, kot so nekatere težave z dihali in očmi, ki se širijo kapljično ali ob neposrednem stiku. Zato je ključnega pomena, da se pri skupnem bivanju zagotovi, da so vse živali zdrave in redno pregledane. Pravilna nega, čista okolica ter pravočasno zdravljenje ob morebitnih znakih bolezni so ključni za ohranjanje zdravja obeh vrst.
Pomembno je vedeti, da živali ne bodo zbolele zgolj zaradi prisotnosti ene vrste ob drugi, saj niso naravno alergične ena na drugo. Bistveno je njihovo splošno zdravje in imunski sistem, ki ga lahko krepimo s pravilno prehrano, higieno in skrbno oskrbo.
PREHRANA NI POVSEM ENAKA
Čeprav se na prvi pogled zdi, da imajo kunci in morski prašički podobne prehranske potrebe, se ob podrobnejšem pregledu pokažejo pomembne razlike, ki lahko ob nepravilni prehrani ogrozijo življenje ene ali druge vrste.
Razlike v prehrani:
Vitamin C: Morski prašički, za razliko od kuncev, ne morejo sintetizirati vitamina C, zato ga morajo nujno prejeti s hrano. Pomanjkanje vitamina C pri morskih prašičkih vodi v skorbut, kar povzroči šibkost, izgubo teže, težave z gibljivostjo in lahko vodi celo v smrt. Kunci te težave nimajo, saj njihov organizem proizvaja zadostne količine vitamina C sam.
Briketi: Čeprav se za obe vrsti uporabljajo briketi kot dopolnilo prehrane, so ti briketi specifično prilagojeni vsaki vrsti. Kunci potrebujejo brikete z višjo vsebnostjo vlaknin in nižjo vsebnostjo kalcija, saj so nagnjeni k nastanku ledvičnih kamnov. Po drugi strani pa briketi za morske prašičke vsebujejo dodaten vitamin C, ki je ključen za njihovo zdravje. Uporaba napačnih briketov lahko povzroči resne zdravstvene težave.
Seneni delež: Obe vrsti morata imeti stalno na voljo kakovostno seno kot glavni vir vlaknin, saj je ključnega pomena za zdravje prebavnega sistema in zob. Kljub temu je razmerje med drugimi prehranskimi sestavinami različnega pomena za posamezno vrsto.
Zelenjava: Kunci in morski prašički lahko uživajo veliko iste zelenjave, kot so korenje, peteršilj in regrat, vendar imajo morski prašički drugačne potrebe po vsebnosti določenih hranil. Preveč oksalatov v hrani, kot so špinača in blitva, je za kunca lahko problematično zaradi tveganja za nastanek kamnov. Nekateri kunci imajo tako zelo občutljivo prebavo, da jim vsak košček sveže hrane lahko povzroči prebavne težave, drisko ali celo pogin.
Neupoštevanje teh razlik lahko vodi v resne zdravstvene težave. Morski prašički, ki ne prejemajo dovolj vitamina C, hitro postanejo bolni, medtem ko lahko nepravilna prehrana kuncev povzroči težave z zobmi, prebavili ali sečili. Napačna prehrana je pogosto tihi ubijalec, saj se simptomi ne pokažejo takoj, temveč šele, ko je stanje že kritično.
Zaradi teh razlik ni priporočljivo hraniti kuncev in morskih prašičkov z enako hrano ali jih imeti v isti kletki, kjer bi si delili obroke. Zagotavljanje prilagojene prehrane je ključno za ohranjanje njihovega zdravja in dobrega počutja.
DRUŽBA, KI NI DRUŽBA
Če želite vašemu kuncu ali morskemu prašičku omogočiti družbo, mu kupite družbo svoje vrste. Pri sobivanju kunca in morskega prašiča nima ne kunec, niti morski prašiček nič od tega odnosa.
Če pa si želite morskega prašiča in kunca, potem enostavno kupite dve kletki in imejte vsako živalsko vrsto posebej in po možnosti vsaki živalski vrsti omogočiti družbo svoje vrste.
EDEN, DVA ALI VEČ
MORSKI PRAŠIČKI SO DRUŽABNE ŽIVALI
Pogosto lahko slišimo, da so morski prašički družabne živali. Ampak kaj dejansko to pomeni?
Dejstvo, da je neka žival družabna, pomeni, da ji družba ni zgolj všeč, ampak jo dejansko potrebuje za svoje psihično in fizično dobro počutje. Družabne živali, kot so morski prašički, se v naravi nikoli ne zadržujejo same. So močno navezane na pripadnike svoje vrste, saj jim druženje predstavlja osnovo za preživetje, komunikacijo in občutek varnosti.
Čeprav je danes večina ljudi ozaveščenih o tem, da morski prašički ne smejo živeti sami, se še vedno dogaja, da posamezniki kupijo zgolj enega. Pogosto so za to odločitev navedeni različni razlogi oziroma izgovori, med katerimi so najpogostejši:
Prvič imamo morskega prašička
Ljudje, ki se z morskim prašičkom srečujejo prvič, pogosto pravijo, da ne želijo takoj kupiti več živali, ker se želijo najprej naučiti, kako skrbeti zanj. Vendar pa že en sam morski prašiček potrebuje enake osnovne pogoje kot dva ali več – ustrezno kletko, hrano in nego. Dodaten morski prašiček ne pomeni večjega bremena, pomeni pa ogromno razliko v kakovosti življenja živali.
- Prejšnji morski prašiček je bil srečen sam
Nekateri se odločajo na podlagi lastnih izkušenj ali izkušenj znancev, ki so imeli posameznega morskega prašička, in trdijo, da se je zdel povsem zadovoljen. V resnici pa morski prašički pogosto ne kažejo očitnih znakov osamljenosti, čeprav jo občutijo. Osamljen morski prašiček lahko postane pasiven, manj radoveden in celo depresiven, kar ljudje napačno interpretirajo kot umirjenost ali zadovoljstvo. - Imeli bomo dovolj časa za druženje
Še en pogost izgovor je, da bo družina morskem prašičku namenila veliko časa, zato ne bo nikoli osamljen. Vendar pa človeška družba nikoli ne more nadomestiti družbe iste vrste. Morski prašički komunicirajo s specifičnimi zvoki in vedenjem, ki ga ljudje ne moremo poustvariti, zato je njihovo socialno življenje neizpolnjeno, če nimajo ob sebi drugega prašička.
ŠTEVILO MORSKIH PRAŠIČKOV V SKUPINI - DVA ALI VEČ?
Ko je jasno, da je imeti samo enega morskega prašička neprimerno, se postavi vprašanje, ali je bolje imeti dva ali več. Odgovor na to je odvisen od več dejavnikov, kot so prostor, ki ga imate na voljo, vaš čas in pripravljenost za nego več živali.
Sobivanje samčkov
Pri izbiri samčkov za sobivanje je najbolje imeti dva. Dvojica samčkov ima največ možnosti, da se bo njuno sobivanje uspešno razvilo. Več o tem, kako uspešno sobivati dva samčka, si lahko preberete v članku Sobivanje samcev.
Čeprav je možno imeti več samčkov skupaj, je to precej zahtevnejše, saj lahko pride do večjega rivalstva. V takih primerih je zelo pomembno, da imajo živali na voljo dovolj prostora, saj zmanjšanje stresnih situacij močno vpliva na odnose med njimi
Sobivanje samičk
Pri samičkah je odločanje lažje, saj so bolj prilagodljive pri oblikovanju večjih skupin. Lahko imate dve, tri, ali celo veliko več – vse je odvisno od vaših zmožnosti. V večjih skupinah samičk se priporoča, da imate med njimi kastriranega samca. Njegova prisotnost pomaga vzdrževati red in hierarhijo, saj imajo samičke zaradi hormonskih nihanj, povezanih z gonitvijo, večjo potrebo po vzpostavljanju družbenih odnosov.
Dodajanje novih samičk
Na splošno samičke sprejemajo nove člane skupine, vendar lahko v redkih primerih pride do situacije, ko ena samička enostavno ne more postati del skupine. Razlogi za to so lahko različni – od njenega značaja do obnašanja drugih članov skupine. Težavo lahko omilite na naslednje načine:
- Dodajte kastriranega samca, ki bo vzdrževal red in zmanjšal možnost za spore.
- Poskrbite za dovolj velik prostor, kjer se živali lahko umaknejo, če potrebujejo mir.
- Če nobena rešitev ne pomaga, lahko težavno samičko prestavite v drugo kletko in ji najdete prijateljico, s katero se dobro razume.
Prednost skupine
Večja kot je skupina, manj izrazita je hierarhija med posameznimi živalmi. V večjih skupinah so razlike v dominanci manj očitne, zato je manj verjetno, da bi katera od živali postala popolnoma podrejena ali izločena. Skupina omogoča, da si vsak posameznik najde svojega partnerja za druženje, kar pripomore k večji harmoniji in sreči živali.
Pomembno pa je, da skupini zagotovite dovolj velik prostor. Vsak morski prašiček si želi imeti svoj kotiček, kjer se lahko umakne, zato je prostornost ključni dejavnik pri uspešnem sobivanju večjega števila živali.
Zaključek
Čeprav se ljudem zdi, da lahko s svojo pozornostjo nadomestijo družbo drugega morskega prašička, to ne drži. Družabne živali potrebujejo pripadnike svoje vrste, saj jim druženje nudi varnost, stimulacijo in zadovoljstvo, ki ga človek ne more v celoti zagotoviti. Vsak morski prašiček bi moral imeti ob sebi vsaj enega ali več prijateljev, saj je to ključnega pomena za njegovo dobro počutje.
Pri izbiri števila morskih prašičkov ni univerzalnega pravila – pomembno je, da se odločite glede na svoje zmožnosti in potrebe živali. Če imate dovolj prostora in časa, večja skupina samičk z enim kastriranim samcem običajno prinese najbolj harmonično in zadovoljno okolje. Vendar pa tudi manjša skupina, pravilno sestavljena in z zadostno nego, lahko zagotovi srečno življenje vašim ljubljenčkom.
OSNOVNA OPREMA
DOMOVANJE
Kunci potrebujejo svoj prostor, pa naj bo to kletka ali samo ograda z skrivališči. Tudi v primeru, da nameravate vašega kunca imeti 24/7 spuščenega, se priporoča, da ima nek boks, kamor se ga po potrebi lahko zapre. V tem prostorčku naj ima tudi wc, hrano in vodo. Domovanje jim predstavlja zasebnosti, varnost in možnost umika.
- Kletka: odlična in enostavna izbira. Malo dela z sestavljanjem. Pomembno samo, da kupimo dovolj veliko.
- C&C kletka: po meri jo lahko oblikujemo in sestavimo tudi nadstropja. Bolj odprta oblika, ki je bolj v smislu ograjice. Pri kuncih je lahko prenizka in je potrebno povišati z še enim nivojem ograjic. Odvisno od kunčka, nekateri preskakujejo, nekateri ne.
- Po meri izdelana lesena hišica: mora biti dovolj prostorna in dovolj zračna. Ker je izdelana po meri lahko ugodi vsem vašim željam. Priporočljivo, je da se po tleh nanese nepremočljivi sloj, saj les zelo hitro vpija urin in lahko dobi vonj. Les kunci lahko pričnejo glodati, zato je dobro robove ojačati.
- Terarij/akvarija:neprimerno, saj ne zagotavlja dovolj zračenja. Odlično okolje za razvoj glivic in bakterij. Običajno tudi premajhno.
- Zajčnik: mora biti zaščiten pred direktno sončno svetlobo, pokrit pred dežjem in vetrom, zaščiten pred plenilci, po možnosti izoliran in tudi dovolj prostoren. Priporočam zajčnik iz masivnega lesa.
Namestitev vašega kunca v notranjih prostorih vašega doma ali na prostem je popolnoma sprejemljiva, če je zaščiten pred vremenskimi vplivi (veter, sonce, dež itd.) in plenilci (psi, mačke, podgane, lisice itd.). Kuncem v notranjih prostorih zagotovite, da na območju ni kablov, žic in strupenih sobnih rastlin. Za zunanje kunce zagotovite, da je območje zaščiteno z varnim zajčnikom/kletko, ograjo ali hlevom pred divjimi in spuščenimi živalmi.
Kunci lažje prenašajo mraz, kot vročino, zato je potrebno poleti poskrbeti za njihovo ugodje, da se ne pregrejejo (steklenice z zmrznjeno vodo …). Pozimi, pa jim je potrebno zagotoviti suh nastilj, zavetje in zimo bodo brez težav preživeli tudi zunaj.
NASTILJ
Čeprav se nastilj mogoče zdi malenkost, je zelo pomemben faktor pri ugodju, zdravju in tudi videzu živali. Tržišče ponuja ogromno možnosti izbire.
Pri nastilju moramo biti pozorni na mehkobo, saj imajo kunci precej občutljive tačke, kljub temu da so povsem odlakane. Poleg tega tudi na prašnost/majhnost delcev, saj majhni delci dražijo dihala in oči, kar lahko privede do bolezni dihal, gnojenje oči … Majhni delci se prav tako lahko zapletajo v dlako živali z daljšo dlako in se nosijo po stanovanju. Zelo pomemben faktor pa je tudi opojnost, saj če žival predolgo stoji v mokrem nastilju pride do težav z nogami (žulji) ter drugih kožnih težav.
1. Oblanje: najpogostejša in zelo primerna oblika nastilja. Zelo dobro opojno, mehko, poleg tega pa je ne prašen in ne draži dihal. Negativna stran je, da je lahek, zato je lahko kmalu po celem stanovanju. Prav tako ni primeren nastlj za kunce z daljšo dlako, saj se manjši delci zapletajo v dlako in tako še lažje nosijo po stanovanju.
2. Žagovina: v nasprotju z oblanjem je žagovina precej neprimerna oblika nastilja. So zelo majhni delci, ki se enostaven prašijo, dražijo oči, dihala, zapletajo v dlako in nosijo po stanovanju.
3. Lesni peleti: pod visokim pritiskom stisnjeno žaganje, da ohrani obliko peletov. Dobro opojni, se ne prašijo in se ne raznašajo po stanovanju. So pa sami za nastij pretrdi, zato se jih uporablja kot spodnja plast, čeznje se razpresti sloj mehkejšega nastilja.
4. Brisače, blagnene podloge: ta oblika nastilja oz. podlog je za kunce v glavnem neprimerna, saj so v nasprotju z morskimi prašički precej nagnjeni k kopanju in brskanju. Kmalu bo podloga končala zmečkana v enem kupu, kunec pa bo stal direktno na trdi podlagi, kar ni ugodno za njihova stopala. Prav tako bodo verjetno blagnene podloge hitro zgrizene in uničene.
5 Konopljina stelja: dražja alternativa nastilja. Delci so nekje med lesnimi sekanci in slamo. Se ne praši in dokaj malo nosi po stanovanju. Je zel opojen in dolgo zdrži.
- Seno: seno ni primerno kot nastilj, saj slabo vpija urin, hitro prične smrdeti. Prav tako je to osnovna hrana kuncev, kar pomeni da lahko umazano seno zaužijejo. Manjše količine sena so lahko prisotne na tleh, sicer pa naj bo seno dvignjeno in ločeno od nastilja.
- Rezana slama: ni prašna, delci so večji, zato se ne zatikajo v dlako dolgodlakih živali. Potrebno je nanesti dovolj debelo plast, potem deluje kot drenaža. V primeru pretanke plasti preslabo vpija in so živali mokre in umazane. Optimalno je, da se jo kombinira z drugimi oblikami nastilja (spodaj nekaj drugega, zgoraj slama).
- Plenične podloge: enako kot pri blagnenih podlogah je to neprimerna oblika nastilja, saj ga bodo razmetali in potisnili v kot, prav tako pa še pogrizli in lahko kakšen kos plastike zaužijejo.
- Golo dno kletke brez nastilja: nekateri uporabljajo takšne oblike »nastiljanja« kuncem, kjer imajo nastilj praktično samo v kotu, kjer je wc, drugi deli kletke pa so gola plastika, Naj poudarim, da to ni primerna oblika, saj kljub temu, da imajo kunci odlakane tačke, so zelo občutljivi za nastanek žuljev na trdi podlagi, zato je nujno, da kuncu v kletko damo nastilj. Petni žulji, ki nastanejo zaradi umazane ali pretrde podlage je zelo težko pozdraviti, za žival pa je telo boleče.
DODATNA OPREMA
- Jasli za seno: da je seno dvignjeno od tal, varno pred iztrebki in urinom.
- Posoda za brikete
- Napajalnik je boljši od posode za vode, saj tako živali popijejo več in voda je vedno čista.
- Hiška: radi imajo zavetje kjer se lahko skrijejo in se počutijo varno. V nekaterih primerih pa hiška povzroča nepotrebne konflikte (boj za hiško), v tem primeru je priporočljivo hiško umakniti. Prav tako se običajno kunci z zdravstvenimi težavami zatečejo v hiško, če nismo dovolj pozorni to opazimo prepozno.
- Igrače: kunci obožujejo igrače, predvsem take, ki v sebi skrivajo priboljške. Odličen način za zamotitev.
HRANA/KRMA
- Seno: najpomembnejše, mora biti kvalitetno, dišeče, ne prašno, vedno na voljo.
- Briketi: najbolje peletirani (odsvetuje se musli variante) preprečevanje prebiranja, obvezno prav za kunce, saj je sestava prilagojena njihovi prebavi, potrebam. Možno kupiti brikete za različna starostna obdobja, ki so že dodatno prilagojena potrebam določene starosti.
- Sveža zelenjava (sadje): kunci nujno ne potrebujejo sveže hrane, saj lahko vse potrebne snovi dobijo z senom in briketi. nekateri kunci imajo tako občutljivo prebavo, da jim košček sveže hrane takoj povzroči prebavne motnje.
- Priboljški: čim manj, lahko jih zamenjajo kvalitetni briketi.
- Mineralni/brusilni kamen: nepotreben, kunci si brusijo zobe z senom, minerale ter vitamine pa dobijo z briketi, senom in zelenjavo/sadjem.
SOBIVANJE SAMCEV
Iz nekega razloga, ki ga rejci morskih prašičkov težko razumemo, se zdi, da imajo novi lastniki večinoma raje samice. Obstaja trdovratna, a napačna teorija, da se dva samca ne moreta razumeti. Zaradi tega interesenti pogosto povprašujejo po samicah, medtem ko samčki ostajajo “na čakanju”.
To predstavlja več težav. Za kakovostno vzrejo in izboljšanje genetike rejec potrebuje več samic kot samcev. Zato je manj samic na voljo za nove domove – niso pa zaradi tega boljša izbira za hišnega ljubljenčka. Pravzaprav je pogosto ravno obratno: samci so po naravi bolj drzni, bolj radovedni in manj plašni, kar jih v mnogih primerih naredi boljše ljubljenčke.
Razumevanje med samci in samicami
Pomembno je razumeti, da tako samci kot samice med seboj vzpostavljajo hierarhijo in da so pri obeh spolih občasna nesoglasja povsem naravna. Samci se v dvojicah lahko odlično razumejo. Enako velja za skupine – razumevanje je možno, če so pogoji primerni. Spori se lahko pojavijo pri obeh spolih, a so običajno kratkotrajni in niso razlog za ločevanje.
Samice se gonijo vsakih 16–17 dni in so lahko v tem času do drugih precej grobe – preganjanje, naskakovanje in celo uriniranje ena po drugi je del običajnega vedenja. Samci pa pogosto uredijo svoja nesoglasja v kratkem času – po krajšem “konfliktu” hitro vzpostavijo hierarhijo in nadaljujejo sobivanje brez težav.
Samice so lahko tudi prikrito nasilne: dominantna lahko tiho onemogoča drugo, da bi jedla, ji preprečuje dostop do skrivališča, jo potiska v kot, kar lahko vodi v osamljenost in depresijo. Samci so v tem smislu pogosto bolj “odkriti” – razmerje se razreši hitro, jasno, brez dolgoročnih posledic.
Kako zagotoviti uspešno sobivanje samcev
Ključ do uspešnega sobivanja samcev je v razumevanju njihovega vedenja. Ljudje pogosto naredijo napako, ko ju ob prvem prepiru ločijo – to naredi več škode kot koristi. Namesto tega je pomembno, da jima dovolimo, da sama vzpostavita razmerje. Eden od njiju mora prevzeti podrejeno vlogo – in če se ta proces prekinja z ločevanjem, se težave le poglobijo. Z vsakim ponovnim srečanjem bo njuna navezanost šibkejša in možnost za uspeh manjša.
Enako velja tudi za samice – tudi one si ob srečanju postavljajo hierarhijo. Pogosto to morski prašički počnejo z glasnim piskanjem, tekanjem drug za drugim, naskakovanjem in celo puljenjem kakšne dlake. Pri tem samice niso nič bolj nežne od samcev. Vzpostavljanje reda in odnosov je pri morskih prašičkih normalen proces – ne glede na spol. Neprijetni trenutki so običajno kratkotrajni, a potrebni za oblikovanje stabilnega razmerja v paru ali skupini.
Pri parih/skupinah, ki so skupaj že od malega, pa je verjetnost za resnejše konflikte zelo majhna. Taki morski prašički svojo hierarhijo oblikujejo postopoma, že v najzgodnejših obdobjih sobivanja, zato se razmerje med njima ustali skoraj neopazno in brez večjih trenj. Ker rastejo skupaj, se med njima vzpostavi močna vez, kar bistveno zmanjša možnosti za nesoglasja v puberteti ali kasneje v odraslosti.
Prostor, stabilnost in oprema
Kletka ali ograjen prostor ima ključno vlogo pri odnosih med morskimi prašički. Bolj kot neprestano preurejanje je pomembna stabilnost. Stalna postavitev, dovolj prostora, skrivališča, viseče mreže, tunele in veliko sena – to so sestavine mirnega in srečnega sobivanja. Pogoste spremembe lahko povzročijo negotovost, strah in sprožijo nesoglasja tam, kjer jih prej ni bilo.
Dva samca imata preprosto dinamiko. Dodajanje tretjega pogosto prinese nekaj zapletov pri spoznavanju, zato se v zbondan par običajno ne dodaja novih članov. Ni pa nemogoče. Če pa že imate odraslega samca in mu želite dodati prijatelja, je najboljša izbira zelo mlad samec – pravkar odstavljen mladiček. Tega odrasel samec skoraj vedno z veseljem sprejme in se z njim hitro vzpostavi harmonično razmerje.
Odlična izbira: že zbondan par
Rejci pogosto ponujajo že oblikovane pare samčkov, ki so navezani drug na drugega in jih je mogoče brez težav preseliti v nov dom. To je idealna rešitev za nove lastnike, saj je odnos med živalcami že vzpostavljen, ena skrb manj za vas.